Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Motnje erekcije so po podatkih aktualen zdravstveni problem moških, saj naj bi se s to težavo soočal vsak deseti moški med 18. in 40. letom in vsak drugi moški med 40. in 70. letom starosti. Po podatkih ima v Sloveniji težave z erekcijo približno 130.000 moških med 18. in 70. letom starosti, torej vsak peti moški. V oddaji smo spregovorili o organskih vzrokih in zdravljenju, prav tako pa tudi o psihogenih vzrokih in psihoterapiji. Oddajo so popestrila mnenja nekaterih moških, ki so razmišljali o spolnosti, glavni lik filma pa je igralec Goro Osojnik v vlogi pacienta, ki se sooča s to težavo. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiserka: Ita Obersnu
Rak prostate ni več bolezen starejših moških, kot je veljalo pred časom. Obolevajo vedno mlajši moški, prav tako pa narašča tudi število bolnikov. Večina bolnikov s prostato pred postavitvijo diagnoze raka nima nikakršnih težav. Pri rutinskem pregledu PSA vrednosti v krvi pa se pokaže potreba, da prostato še dodatno pregledajo in odvzamejo vzorce za biopsijo. Diagnozo raka je težko sprejeti in se spoprijemati tudi s posledicami, ki so prisotne v prehodnem obdobju po odstranitvi prostate. Svoji zgodbi sta nam zaupala tudi dva bolnika.
Glive so organizmi, ki jih najdemo tako v naših domovih kot v naravi, lahko povzročajo bolezni, hkrati pa se zaradi njihove sposobnosti razkroja ne utapljamo v odpadkih. Nekatere vrste imajo posebne sposobnosti preživeti v zelo neprijaznih okoljih, kjer vladajo ekstremne razmere. Našli so jih v puščavah, v solinah, v kraških jamah, na Arktiki in celo v oblakih. Ekstremna okolja, kjer uspevajo, pa najdemo tudi v hladilnikih in pomivalnih ter pralnih strojih in celo v avtomobilih. Mnoge med njimi je s sodelavci prva odkrila prof. dr. Nina Gunde Cimerman in zasnovala največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu, ki obsega kar 12.000 sevov gliv.
Da je na Koroškem ati atej, da Korošci veznik in nadomestijo s pa in da je na Koroškem babica bica, smo morda že slišali, toda tu je še cela vrsta narečnih izrazov, ki jih ne-Korošci sploh ne poznamo. Koroško narečno skupino sestavlja kar šest narečij in eno podnarečje. Avtorica Neva Novljan bo v oddaji osnovne značilnosti koroških narečij, predvsem mežiškega in podjunskega, odkrivala s pomočjo razlag dialektologinje dr. Anje Benko ter druščine zgovornih Korošcev: zapel in govoril bo koroški kantavtor Milan Kamnik, ki nikoli ni skrival, da je ponosen Korošec, domačin s Strojne nam bo zaupal skrivnost delanja znamenitih šintlov, osnovnošolci iz Raven na Koroškem bodo gledališko oživili del pripovedi njihovega znamenitega rojaka Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, domačinka iz Libelič nam bo zaupala star recept za koroško specialiteto – trento, zeliščarji iz društva Povojček bodo z nami delili zdravilne napotke. Gledalce bo v koroškem narečju nagovoril celo sam kralj Matjaž. Pojoči koroški govorici bomo skozi oddajo sledili skozi slikovite koroške kraje, vse od Kotelj, Raven na Koroškem, Prevalj, Mežice, Črne na Koroškem pa do Dravograda in Mute.
Na kraških travnikih je mogoče najti še več različnih rastlinskih vrst kot marsikje drugje pri nas. Bogastvo flore izkoriščajo tudi tisti, ki verjamejo v krepitev organizma in lajšanje težav s pomočjo rastlinskih pripravkov. Med zeliščarji, ki se svojega dela resno lotevajo, je Magda Rogelja iz Vojščice, vasice, ki leži nedaleč od meje z Italijo. Magda je ena od izjemno delovnih kraških žena, saj dela kot negovalka v sežanskem domu upokojencev. Ob tem se je izobrazila tudi za maserko, doma pa goji in predeluje številna zdravilna zelišča. Pripravili smo zanimiv portret Magde Rogelja, ki vzbuja vtis, kot da ji moči za delo nikoli ne zmanjka, tako kot tudi nasmeh nikoli ne izgine z njenih ustnic. Scenarist in urednik Stane Sušnik, režiserka Petra Hauc, direktor fotografije Andrej Hefferle.
Nezdrav način življenja in zavedanje o tem, da moramo sami poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje del ljudi pripeljeta v zdravniške ordinacije in lekarne, drugi pa skušajo pomoč za svoje težave poiskati v naravi. Ljudje so od nekdaj nabirali rastline, ki so jim po izkušnjah pripisovali zdravilne lastnosti. Tisti, ki so se temu bolj posvetili, so postali zeliščarji. Ena izmed tistih, ki ima v naši deželi veliko sledilcev, je Mirjam Grilc. Na svoji domačiji pod Krvavcem goji številna zdravilna zelišča, nekatera pa nabira v naravi. Pripravlja čajne mešanice, olja in mazila. Z leti si je nabrala dovolj izkušenj, ki jih je zbrala v več knjigah. Med njenimi najbolj pomembnimi spoznanji pa je tisto, da posamična zdravilna zelišča na različne ljudi ne učinkujejo enako. Zeliščarko Mirjam Grilc bomo spoznali v oddaji, katere scenarist in urednik je Stane Sušnik, režiserka Petra Hauc, snemalec pa Andrej Hefferle.
SLOVENSKA NAREČJA – TOKRAT GORENJSKO! Ste vedeli, da vsi Gorenjci ne govorijo gorenjsko? In da na Gorenjskem ženske ponekod govorijo »na fanta«? V tretji oddaji serije Slovenska narečja nam bodo dr. Jožica Škofic iz Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in pestra druščina pravih Gorenjcev predstavili posebnosti, značilnosti in bogastvo narečij, ki spadajo v Gorenjsko narečno skupino. V gorenjščini nam bo pel kantavtor Elvis Fajko z Jesenic, nasmejali gledališčniki KD Bohinjska Bela, spregovorili bodo tudi planšarji z Dovjega, Prgarke iz Zasipa pri Bledu, sirarji z Zajamnikov, kroparski kovači s svojim prav posebnim govorom, člani otroške folklorne skupina Voše in številni drugi. Tudi tokrat bomo ob sočni narečni govorici domačinov spoznavali tudi njihove prelepe gorenjske kraje in znamenitosti, na katere so – poleg svojega narečja – prav tako zelo ponosni.
V drugi oddaji se v spoznavanju slovenskih narečij odpravimo bolj proti zahodu, v Poljansko dolino in na Cerkljansko. Podrobneje bomo namreč spoznali poljansko in cerkljansko narečje, ki poleg tolminskega, škofjeloškega, črnovrškega narečja in baškega podnarečja tvorijo rovtarsko narečno skupino. Voditeljica Neva Novljan se muči s cerkljansko izgovorjavo besedne zveze »okoli ovinka«, dialektologinje dr. Karmen Kenda Jež ( Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), ddr. Marija Stanonik (SAZU) in dr. Maja BitencC (FF UL) pa se poglobijo v posebnosti, značilnosti in bogastvo narečij ter dveh narečij. V naboru narečnih govorcev rovtarskih narečij, ki se zdijo na prvi vtis morda malce robata in trda, se znajdejo: Joko in Domc s prijatelji in gledališčniki iz Cerknega, klekljarice iz Cerknega in članice Čipkarske šole Idrija, nekdanji idrijski rudar, članice Ženskega pevskega zbora Spodnja Idrija, znameniti čevljarji in pripovedovalci ljudskih zgodb iz Žirov, pesnik Janez Ramoveš in pevka Uršula Ramoveš ter otroci iz Poljanske doline, oddajo pa bosta obogatila tudi Lucija Kavčič in Janez Pelipenko v vlogah Ivana Tavčarja in njegove Mete.
Pojem premakultura se v zadnjem času pojavlja vse pogosteje, čeprav marsikdo ne ve, kaj naj si pod tem izrazom predstavljal. Gre za celostni pristop do življenja, pri katerem skušamo naravne vire izkoriščati trajnostno. Največkrat se srečamo s permakulturo pri vrtnarjenju. Da bi spoznali enega od možnih pristopov k takemu načinu pridelave hrane zase, smo lani obiskovali arhitektko TANJO BOROVŠAK, ki živi v vasici blizu Moravcev v Pomurju. Njene delovne izkušnje so ji pomagale pri razporejanju vrta na ne najbolj primernem prostoru ob domači hiši. Permakulturni način vzgoje rastlin jo je povsem prevzel; vidi se, da ima »zelene prste«, kot radi rečemo. Kako vrtnari ob pomoči svojih otrok in kako čuti svojo okolico, bomo razkrili v polurnem dokumentarnem portretu Tanje in njenega vrta.
V Pomurju deluje Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Pomurje, ki združuje tiste, ki želijo zelenjavo pridelovati na kar se da sonaraven način, ob upoštevanju načel biodinamike. Pred leti so uredili tri vrtove. Lani smo z ekipo TVS obiskovali dva izmed teh vrtov, spremljali njun razvoj in vsebino ter skušali s prisotnostjo na nekaterih delovnih srečanjih ugotoviti, kaj žene člane tega društva k delu. Glavno vodilo je bila misel Od semena do krožnika, ki navdihuje pobudo, da bi si ljudje prizadevali za ohranitev lokalnih, avtohtonih sort semen tako užitnih kot okrasnih rastlin. Oba vrtova sta ne samo zelo pestra, temveč tudi lepa na pogled.
Nekaterih vrtov Tullna ni bilo mogoče uvrstiti niti med okrasne niti med uporabne vrtove. Zato smo jih prikazali v tretji oddaji, v kateri smo skušali vsaj malce predstaviti glavnega vrtnarja Maria Jaglarza, ki je tudi avtor mnogih ureditvenih načrtov za vrtove, ki sestavljajo Vrtove Tullna. Tako smo v oddajo vključili kmečki vrt, šolski vrt, skalnjak in vrt čutil. Ob tem bomo izvedeli več o tem, koliko in kakšni obiskovalci si ogledujejo te vrtove vsako leto od aprila do oktobra. Scenarist in urednik: Stane Sušnik Režiserka: Petra Hauc
Druga izmed treh oddaj o Vrtovih Tullna prikazuje nekaj t. i. uporabnih vrtov – pri teh vrtovih je olepševalna vloga na drugem mestu. To so strešni vrt, ozelenjena stena, vodni vrt, zelenjavni vrt, reciklažni vrt in še kaj. Domiselnost vrtnarjev in načrtovalcev vrtov v avstrijskem Tullnu ne pozna meja, zato smo v kategorijo uporabnih vrtov uvrstili tudi različne druge posebnosti. Pri vseh predstavljenih vrtovih lahko občudujemo, kako znajo tamkajšnji vrtnarji negovati zasaditve in hkrati skrbeti, da vrt ostaja naravi prijazen. O vrtovih nam bo pripovedoval glavni vrtnar Mario Jaglarz. Scenarist in urednik: Stane Sušnik Režiserka: Petra Hauc
Mestece Tulln leži blizu Dunaja in v njem že desetletja prirejajo velike vrtnarske razstave. Pred nekaj leti so se odločili, da bodo ob razstavnem prostoru uredili okoli 50 vzorčnih vrtov. Tako so želeli ljubiteljskim vrtnarjem prikazati, kako je mogoče oblikovati najrazličnejše okrasne, uporabne ali drugačne vrtove. Ti vrtovi so na ogled vsako leto med aprilom in oktobrom. Obiskovalci lahko o vsem, kar želijo vedeti, vprašajo katerega od vrtnarjev, ki tam delajo. Tak način svetovanja in ponujanja zamisli za ureditev vrtov je največ, kar lahko ljubiteljem vrtnarjenja ponudimo. Zato smo lani obiskali Die Garten Tulln ali Vrtove Tullna kar trikrat, v različnih obdobjih, in posneli okoli 20 različnih vrtov.Predstavil nam jih je vodja tamkajšnjih vrtnarjev Mario Jaglarz, ki je ne samo strokovnjak na področju hortikulture, temveč tudi avtor številnih načrtov za vzorčne vrtove v Tullnu. V prvi izmed treh oddaj smo združili nekaj izstopajočih primerov okrasnih vrtov, kot so zlato-srebrni vrt, rožni vrt, vrt meglic, portugalski vrt, vrt metuljev in morje trav. Urednik in scenarist oddaj Stane Sušnik, režiserka Petra Hauc.
V oddaji se bomo ustavili na dveh francoskih in enem avstrijskem vrtu. Francoska ustvarjalca je pri oblikovanju svojih vrtov navdihovalo izročilo srednjeveških vrtov, v Avstriji pa so oblikovali eno izmed različic sodobnih zelenjavnih vrtov. Obiskovalca vrta Bois Richeux najprej očara dodelana prostorska razporeditev vrta, ki so ga uredili na obsežnem dvorišču na starem podeželskem posestvu. Večina gredic je namenjena zeliščem. Arhitekt Patrice Taravella si je za svoje življenjsko delo naložil obnovo, ureditev in oživitev nekdanjega samostana Orsan v osrednjem delu Francije. Gospod Taravella ni samo ustvarjalen arhitekt, ampak tudi izkušen vrtnar in spoštovanja vreden kuhar. Zato lahko danes v nekdanjem samostanu Orsan petični gostje preživijo edinstven dopust. Vrt je uredil tako domiselno, da lahko v njem uživajo več ur, potem pa se najedo še slastnih jedi iz pridelkov, ki jih je sam vzgojil na vrtu. Na zgodovinskih vrtovih se lahko naučimo marsičesa, kar nam bo tudi dandanes koristilo pri gojenju zelenjave. In če bi se vprašali, kakšen naj bi torej bil sodoben zelenjavni vrt? Eno od rešitev ponujajo v avstrijskem mestecu Tulln zelo blizu Dunaja, kjer so pred tremi leti uredili približno 50 vzorčnih vrtov, kot pomoč ljubiteljskim vrtnarjem. Med njimi sta tudi zelenjavna vrtova, ki ju negujejo na ekološki način. Scenarist in urednik: Stane Sušnik Režiserka: Petra Hauc
Po že predstavljenih narečjih primorske, štajerske in dolenjske narečne skupine voditeljica in scenaristka serije Slovenska narečja Neva Novljan z ekipo v prvi oddaji druge sezone odkriva posebnosti, melodičnost in bogastvo govorov panonske narečne skupine, v katero uvrščamo štiri narečja: prekmursko narečje, slovenskogoriško narečje, prleško narečje in haloško narečje. V oddaji je pozornost usmerjena predvsem na prekmursko in prleško narečje, njuno melodijo in zven pa v oddaji odkrivajo predvsem domači narečni govorci; büjraši, tkalke in mlinarji iz Ižakovcev, člani KD »Marko« iz Beltincev, pevka Regina, pesnik in pisatelj Feri Lainšček, prleški kantavtor Tadej Vesenjak, künštni Prleki iz Republike Prlekije, otroci iz vrtca Ljutomer, znameniti lotmerški kasači in številni drugi. Avtorica oddaje ob bogastvu prekmurskega in prleškega narečja izpostavi tudi lepote, običaje in znamenitosti teh dveh pokrajin, z mistično Muro in čarobnimi vinorodnimi griči Prlekije na čelu, saj sta prav pokrajina in njeno narečje najpomembnejša elementa identitete ljudi.
Ko smo izbirali, katere zelenjavne vrtičke bomo vključili v nanizanko oddaj NA VRTIČKU, je bil vrt Irme Pervanja eden izmed tistih, za katere smo bili posebej ponosni, da jih bomo lahko posneli. Gospa Pervanja se je z družino preselila na Kras pred nekaj leti in ob hiši so posebej za njo uredili manjši zelenjavni vrt. Na njem pridela toliko, da tričlanski družini ne manjka sveže zelenjave. Posebnost tega vrta so dvignjene grede, prilagojene na višino, ki je primerna za delo na vrtu, kot ga zmore opravljati gospa Pervanja. Njeno življenje namreč poteka na vozičku, saj je zaradi posledic prometne nesreče paralizirana od pasu navzdol. Ob pomoči razumevajočega moža Simona skrbi za gospodinjstvo tako, kot ne bi imela nikakršnih omejitev. Drugi vrt je tipični primorski vrt, na pobočju blizu Kopra, na njem pa prideluje vse vrste zelenjave gospod Mihajlo Marjanović. Ko smo spremljali njegove grede skozi lansko sezono, smo kar težko verjeli, koliko sočivja je pridelal in ga povrh tega tudi shranil v različnih oblikah, v katerih potem uživajo člani njegove družine preko zime. Scenarist in urednik: Stane Sušnik Režiserka: Petra Hauc
Nanizanko oddaj o zelenjavnih vrtovih v Sloveniji nadaljujemo z oddajo o vrtičkarjih, ki vrtnarijo po biodinamičnih načelih. To je verjetno najbolj sonaraven način vrtnarjenja. Upoštevajo ne samo celovitost združbe vseh živih organizmov, ki sestavljajo življenjsko okolje vrta, temveč veliko pozornosti posvečajo energijam in vplivom planetov na Zemljo. Namesto običajnih gnojil in zaščitnih sredstev pripravljajo svojevrstne pripravke, kar bomo prikazali tudi v naši oddaji. Obiskali smo več biodinamičnih vrtnarjev in med njimi izbrali Moniko Brinšek iz bližine Radovljice, Rudija Cerka iz Borovnice ter zakonca Golob iz Ljubljane.
Pri iskanju zelenjavnih vrtov, ki bi bili značilni za posamične slovenske regije, smo naleteli tudi na nekaj posebnih vrtov na severovzhodnem koncu dežele. Vrtova na pobočjih Kozjaka nad dolino Drave ležita v takšni strmini, da ne more biti drugače, kot da sta lahko samo zapuščina nekdanjih marljivih kmečkih rok. Seveda sta živa in rodovitna tudi danes, vendar tako Jožica Hauptman kot Hermina Grace svoje grede lahko obdelujeta le ročno. Strojna obdelava na takem zemljišču ni mogoča. In vendar sta oba vrtova pravi vzor nekdanjih kmečkih gartlcev – izvirna mešanica užitnih in zdravilnih rastlin ter obilice cvetja. Vsak vrt pripoveduje svojo zgodbo, neločljivo povezano z lastnico. Tretji vrt je blizu Frama in ga odlikuje biodinamični način pridelave. To je najstrožji način gojenja rastlin in hkrati najbolj prijazen tako do ljudi kot do narave. Danica in Janez Damjan se že nekaj let posvečata pridelovanju hrane za dom na precej velikem vrtu, na katerem raste tudi marsikaj nepričakovanega. Scenarist: Stane Sušnik Režiserka: Petra Hauc
V seriji oddaj Na vrtičku smo obiskali tudi zelenjavna vrtova Miriam Novak in Sabine Pavlin. Sta sosedi, živita v Sadinji vasi pri Žužemberku. Obe imata izrazit čut za lepoto, zato obliki in vsebini svojih vrtov posvečata veliko skrbi. Obe sta vrtova zasnovali tako, da se na njiju razrašča splet zelenjadnic, zelišč in okrasnih cvetlic. Obe gojita rastline na biološki način, torej brez vsakršnih kemičnih zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil. Medtem ko Miriam vrtnari že poldrugo desetletje, se je Sabina svojega prvega vrta lotila šele pred dvema letoma. Obe želita svojima družinama zagotoviti kar se da zdravo in svežo hrano. Med našimi obiski njunih vrtov se je spletla pestra, barvita tapiserija njunih gredic. Scenarist: Stane Sušnik Režiserka: Petra Hauc
Nič novega ni, da na zelenjavnih vrtovih ob hišah vidimo starejše ljudi. Mladih razumnikov je na vrtovih malo. Med takšne izjeme spadata Danica Petrovič in Simon Kardum, par, ki ju marsikdo pozna iz sredstev javnega obveščanja in sveta kulture. Že dolgo živita v odmaknjeni vasi na Notranjskem, v Loški dolini, kjer razmere za vrtnarjenje niso najbolj ugodne. A to ne vpliva na njuno navdušenje, s katerim se vsako pomlad znova lotita sejanja in sajenja na svojih gredicah in njivi. Sta nadvse zanimiva sogovornika, hkrati pa zagovornika zdrave prehrane. Scenarist: Stane Sušnik Režiserka: Petra Hauc
Neveljaven email naslov