Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Izobraževalnem programu nadaljujejo s sprehodi po slovenskih mestih, na katerih odkrivajo bogato kulturno dediščino in živahen mestni utrip. V Ljubljani bodo s pomočjo pričevanj in starih posnetkov obudili spomin na nekdanjo promenado, ki je v času med vojnama potekala po Cankarjevi cesti in v Tivoliju. Promenada je prostor srečevanja in meščanska navada, ki je močno zaznamovala življenja Ljubljančanov. Kakšne so bile njene značilnosti in širši kulturni vpliv nam bodo predstavili gosti v oddaji Mirjana Borčić, Bogo Zupančič in Katja Jerman. Režiserka Petra Hauc.
Zdravilne rastline so bile prvo zdravilo, ki so ga uporabljali naši predniki, pa tudi prvo zdravilo, ki ga je uporabljala »uradna medicina« od svojega nastanka. Nekaj zdravilnih rastlin je priznala tudi uradna medicina, druge so se obdržale le v ljudski medicini. Okrog 70 % zdravil, ki so danes v uporabi, izhaja iz narave. Zdravilne rastline so tudi glavna tema raziskovanja profesorja Sama Krefta. Dobro pozna njihovo moč, uporabo in učinke na zdravje. Delovanje zdravilnih rastlin raziskuje v laboratoriju, pregleduje izsledke domačih in tujih raziskav, ugotovitve pa primerja tudi s starimi zapiski ter ljudskim izročilom. Ena od zdravilnih rastlin, ki jih je s skupaj z raziskovalci s Fakultete za farmacijo raziskoval, je ameriški slamnik. Preučevali so rastline z različnih območij Slovenije in ugotavljali, ali na kakovost zdravilnih izvlečkov kakorkoli vpliva starost rastline in nekateri drugi dejavniki. Eno od področij njegovih raziskav na Fakulteti za farmacijo so tudi antioksidanti. Izolirajo iz različnih rastlin, največ iz iglavcev in v zadnjem času so najbolj obetavne in zanimive rezultate dobili iz bele jelke. Pri preučevanju zdravilnih rastlin prof. Samo Kreft združuje različne vede in znanja – botaniko, kemijo, medicinske vede, zgodovino, etnologijo, in ko pridejo zdravila na tržišče, tudi pravo.
Vloga robotizacije v vsakdanjem življenju je izredna. Kakovost naših življenj zaradi robotov se je zelo izboljšala. Ne samo zaradi boljše kakovosti izdelkov, cenejše hrane, brez robotske proizvodnje si ne bi mogli privoščiti dragih ročno izdelanih mobilnih telefonov, ne bi imeli tako kakovostnih avtomobilov. Tudi varnih letalskih poletov ne bi bilo. Brez našega zavedanja roboti že zdaj močno vplivajo na naš vsakdan, saj na human način izboljšujejo naše življenje. Kako roboti sodelujejo s človekom v industriji, kako pomagajo ljudem po rehabilitaciji, kaj so eksoskeleti, ki si jih je prvi zamislil arhitekt Maks Fabiani in kakšne priložnosti danes področje robotike nudi mladim razmišlja prof. dr. MARKO MUNIH, vodja Laboratorija za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko.
Tako v svetu kot pri nas se v naravnih okoljih čedalje pogosteje pojavljajo bitja, ki so se razvila na popolnoma drugem koncu sveta. Rečemo jim tujerodne vrste. Nekatere med njimi so takšne, ki nepovrnljivo spreminjajo naravna okolja in povzročajo propad domačih vrst. V zadnjih nekaj letih so »napadle« tudi gozdove.
Osem odstotkov kopnega ali devet milijonov kvadratnih kilometrov na Zemlji prekrivajo travišča. V Sloveniji je travniške površine izoblikoval človek z izsekavanjem gozda. Danes so to življenjska okolja z neverjetno pestrostjo. Na enem samem kvadratnem metru 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst.
Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico dokumentarnega filma.
Vrhunci slovenske znanosti skozi dosežke Zoisovih in Puhovih nagrajencev ter ambasadorke znanosti 2021 je dokumentarni film, ki jasno kaže, kako vrhunska je v svojih dosežkih slovenska znanost, kar se vsak dan potrjuje z njeno vpetostjo v svetovno pomembno znanstveno srenjo. Film s stvarnimi in potrjenimi dosežki slovenskih znanstvenic in znanstvenikov skuša preglasiti vsakodnevno banalnost političnih in tračarskih novic ter dati glas ljudem, ki so svoje življenje zapisali znanosti ter v nas zbudi radovednost in hkrati zaupanje. Le to, poleg občega družbenega konsenza in evropsko primerljivih sredstev, potrebuje znanost za svoj obstoj in razvoj, ki pa je pravzaprav naš, občečloveški razvoj in obstoj.
Andrea je študiral fizioterapijo v Milanu in Rimu, potoval po svetu in daleč na Himalaji srečal svojo ženo Poljakinjo ter se vrnil domov na Sicilijo. Pridelava pomaranč je za sicilijanske kmete zelo pomembna, Andrea pomaranče na inovativen način povezuje s prosto rejo avtohtone sicilijanske pasme prašičev. Andrea je človek, ki v sebi združuje različne kreativne poklice, je kmet, okoljevarstvenik, filozof z jasnim pogledom na življenje, spreten pa je tudi v kuhinji pri pripravi pridelkov na posestvu.
Andrea Sicilijanec in Justina Poljakinja, fizioterapevt in filologinja , ki sta se odločila da bosta opravljala poklic kmeta, vloga katerega ni le pridelava hrane temveč tudi odgovoren odnos do okolja. Ob rojstvu hčerke je nastal projekt gozda na Siciliji, za katerega sta pridobila tudi številne donatorje.
Športne stave so dobičkonosen posel s katerim se ukvarjajo milijoni ljudi, tisti, ki stavijo in drugih, ki stave prirejajo. Legalne in zasebne spletne stavnice so povzročile revolucijo v prirejanju stav in pritegnile stavce iz vsega sveta. Veliki zaslužki so premamili tudi kriminalne organizacije – stavne sindikate, ki služijo s prirejanjem izidov in stavnih trgov ter postajajo največje zlo modernega športa. Vedno več je primerov, športov in držav, kjer so preiskave že prinesle obsodbe, tudi v Sloveniji smo obravnavali nedovoljeno prirejanje stav in prirejanje izidov zaradi zaslužkov na stavnicah.
Gozdovi pokrivajo 60 odstotkov Slovenija in predstavljajo naše največje naravno bogastvo. Upravljati občutljivi ekosistem pa ni preprosto. Nekatere stvari so samoumevne do bolečine. Stvari, na katerih neposredno temelji obstoj človeka na planetu so zaradi samoumevnosti potisnjene v kot človekovega zanimanja. Pričujoči dokumentarni film ima željo povedati zgodbo o gozdu, temu prvaku samoumevnosti ter njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost. Problem z gozdom je na načelni ravni za Slovence dokaj preprost. Gozda imamo veliko in takšnega, da se zanj ne zanimamo preveč. Smo tretja država po gozdni površini v Evropi, ena izmed najbolj gozdnatih na planetu. Da nekaj, kar je samoumevno, ni vredno obravnave, je znano že od časov Rimljanov. Tako je gozd deležen ali prenapete pozornosti ob naravnih nesrečah, besnih spopadov ob njegovem lastninjenju ali suhoparnim predstavitvam stroke. Avtorji dokumentarca ga želijo predstaviti kot živo, zapleteno, prečudovito in predvsem nenehno spreminjajočo se tvarino. Gozd je zmagovalec v nečem kar modno imenujemo obnovljivi naravni viri. Slovenci pa imamo znotraj gozdnega vesolja tudi enkratno zgodbo, prispevek, ki je prav tako fascinanten, kot je tudi neznan. K dobičku usmerjena gozdarska teorija govori o gozdu, kot samo-obnavljajočemu se naravnemu viru in gozdarska praksa tej tezi natančno sledi. Danes je prevladujoča tehnika evropskega, celo svetovnega gozdarstva, ustvarjanje ogromnih golosekov, ki jih po eksploataciji ponovno pogozdujejo in po naslednjem rastnem ciklu zopet posekajo. V Sloveniji pa se je že na samem začetku organiziranega gozdarjenja, v ogromnih gozdovih grofa Auersperga na Kočevskem zgodil nenavadne premik. Tamkajšnji gozdarji so pričeli s heretičnim gozdarjenjem, po katerem iz gozda odstranjujejo in v nadaljnjo predelavo pošiljajo le izbrana drevesa in s tem vzdržujejo v gozdu naravno ravnovesje, saj se gozd obnavlja sam in posegi v smislu pogozdovanja praktično niso potrebni. To metodo je gozdarska stroka branila stoletje in pol in je še danes splošno priznana doktrina, ki jo na slovenskem imenujemo sonaravno gozdarjenje. Zgodbo o tem fenomenu, ki ga počasi odkrivajo tudi drugod po Evropi in ki se ga k nam hodijo učiti najbolj napredni gozdarji iz vsega sveta, pripovedujemo v pričujočem dokumentarcu. Gozd ni samoumeven in je razmišljanje o njem potrebno vsaj v tolikšni meri, kot so razmišljanja o ostalih velikih ekosistemih.
Salvatore je v Nemčiji študiral biološko pridelavo hrane in postal pravi ambasador trajnostne pridelave v okolici svojega rodnega sicilijanskega mesta Bronte, ki slovi po najboljših pistacijah v Evropi. Samatha je študirala arhitekturo in se odločila za življenje na posestvu svojega deda, kjer rastejo drevesa pistacije. Pravi, da je arhitektura na Siciliji zelo povezana s kmetijstvom. To prinaša vse polno novih idej. Mladi pridelovalci pistacij se povezujejo z zadrugo, kjer razvijajo številne proizvode iz pistacije in odpirajo nova delovna mesta za mlade Sicilijance.
Thomas je svojo kariero začel v podjetju kot načrtovalec projektov obnovljive energije. Potem se je odločil za nakup kmetije, zavedajoč se, kako pomembna naravna surovina je les in kaj za naše preživetje pomeni gozd. Danes skupaj z očetom oskrbujeta lokalno skupnost z obnovljivo energijo iz lesa, sonca in vode, to pa prinaša dodano vrednost tudi kmetovanju.
Camille in Roger sta mož in žena že nekaj mesecev. Vendar ima vsak svojo kmetijo. Camille je enologinja, podedovala je družinsko posestvo in se posvetila biodinamičnemu vinogradništvu. Roger je živinorejec in sadjar, ravno bo posadil nova drevesa mandljev. Odločila sta se, da bosta ohranila vsak svojo kmetijo. Camille se ne more odpovedati strasti do vina, Roger je zaljubljen v živinorejo.
Tržič se je kot urbano naselje izoblikoval med hribi ob pomembni prometni cesti, ki je povezovala Kranjsko in Koroško, kulturni spomeniki pa pričajo o njegovem nekdanjem ugledu. Vsak izmed nas je v življenju že hodil naokrog v čevljih izdelanih v Tržiču, ki ga je zaznamovala bogata čevljarska tradicija. Danes jo ohranjajo le še posamezni izdelovalci, razvoj te rokodelske in nato industrijske obrti, ki jo narekovala razvoj in način življenja kraja, pa si lahko ogledamo v zbirkah Tržiškega muzeja. Pogled na domače mesto Tržič bodo predstavili kustos Bojan Knific, etnologinja Pija Japelj in mojster rokodelske obrti Matej Kosmač.
Zasavje je bilo nekoč najbolj industrializirano področje Slovenije s prevladujočim delavskim prebivalstvom, kar je dajalo pečat in usmerjalo razvoj osrednjega zasavskega mesta, Trbovelj. Oddaja bo gotovo izstopajoča, saj bo predstavila zlasti industrijsko dediščino premogovništva in rudarstvo, ki je kar dvesto let oblikovalo tako urbanizacijo kraja kot način življenja, po zaprtju rudnikov pa Trbovlje iščejo novo identiteto. Pogled na domače mesto bo predstavil arhitekt Gvido Burja, spomnili pa bomo tudi dela kiparja Stojana Batiča in slikarja Marija Preglja, ki sta s svojimi likovnimi umetninami delavske Trbovlje tudi umetniško oplemenitila.
Šport je tisti, ki briše meje mogočega ter daje priložnost, da se lahko vanj vključijo vsi. Tudi invalidi. Šport ne izbira telesa, ampak duh izbere šport. Ker biti invalid, še ne pomeni biti brez športnega duha. Poleg tega pa šport ni pomemben samo iz vidika tekmovalnosti, ampak tudi zaradi načina vključevanja v družbo. V dokumentarnem filmu Moj novi cilj nastopajo športniki invalidi, udeleženci in dobitniki paralimpijskih medalj, tudi dobitnik prve slovenske paralimpijske medalje iz leta 1972, pa tudi tisti, katerih novi cilj je nastop na Paralimpijskiih igrah. In morda bo ravno kdo izmed njih postal dobitnik že 50. jubilejne slovenske paralimpijske medalje.
Plastika je lahek, trpežen in poceni sintetični material, ki ima izjemno dolgo dobo trajanja. A vse te odlike pomenijo tudi, da plastika povzroča enega največjih okoljskih problemov današnjega časa. Samo v Evropi na leto izdelamo več kot 65 milijonov ton plastike, 30 milijonov ton pa je vsako leto zavržemo. Recikliramo manj kot tretjino vse plastike, preostalo kopičimo na odpadih, zažigamo ali pa ostane v okolju – v naravi.
Ali veste, da je ime Slovenj Gradec nekoč nosilo drugo naselje kot v našem času, da je njegova srednjeveška zgodovina povezana s slavnimi evropskimi osebnostmi in da danes nosi naziv Mesto glasnik miru? Ponaša se z izjemno dragoceno kulturno dediščino, z izstopajočo župnijsko cerkvijo sv. Elizabete in pomembnimi zbirkami Koroškega pokrajinskega muzeja in Koroške galerije likovnih umetnosti. O kulturnem življenju mesta nekoč in danes smo se pogovarjali s kustosom Markom Košanom, medičarsko obrt so predstavili člani družine Perger, slišali pa bomo tudi samospev najslavnejšega domačina skladatelja Huga Wolfa.
Niso ne živali ne rastline – lahko pa živijo tako na rastlinah kot v živalskem telesu. Trenutno poznamo nekaj več kot 100.000 vrst teh organizmov, ki so pravzaprav ustvarili pogoje za življenje na kopnem in celo vzgojili prve kopenske rastline. Ta nenavadna bitja tvorijo kraljestvo gliv.
Neveljaven email naslov