Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lutke in lutkovne igre so bile nekoč običajna zabava otrok iz bogatejših meščanskih družin. S pojavom amaterskih in kasneje profesionalnih gledališč, posebej pa televizije, so domača lutkovna gledališča postala preteklost. Stara meščanska hiša, nekoč dom znanih mariborskih trgovcev, v katerem se je leto pred drugo svetovno vojno rodil najbolj znani mariborski lutkar Tine Varl, je najbrž edina v Mariboru in širše, kjer se ohranja žlahtna tradicija – ko mlajši rodovi oživljajo lutke – zase in za prijatelje. V tokratnih Sledeh boste spoznali družino Varl, katere člani si življenja brez lutk preprosto ne znajo predstavljati. Posebej v decembru, ko se njihov dom spremeni v pravo lutkovno gledališče.
V Sloveniji deluje več kot 140 pihalnih orkestrov, godb, kakor jih popularno imenujemo. Od tega jih je v Zvezo pihalnih godb včlanjenih več kot 100. Nekoč smo jim rekli "pleh muzike", v njih pa so običajno igrali priučeni glasbeniki - po posluhu in brez not. Danes so se razmere spremenile. V godbah oz. orkestrih igra vse več izšolanih glasbenikov, njihov repertoar pa je vse bolj raznolik in zahteven. Pihalna godba občine Šentilj je v več kot osmih desetletjih nepretrganega delovanja menjala več imen, najdlje so igrali pod imenom Pihalni orkester Paloma Ceršak. Paloma, ker je bila znana tovarna njihov sponzor, Ceršak pa, ker so bili skoraj vsi godbeniki iz tega kraja. Še danes ni veliko drugače. Člani štirih družin, v večji ali manjši zastopanosti, v tej pihalni godbi igrajo vse od ustanovitve. In to je razlog, da smo bili z njimi - v Ceršaku, na Muri in v Šentilju.
Dr. Zinka Zorko, redna članica SAZU, bo kmalu praznovala 80 let. V vseh pogledih bogato in polno življenje jo je oblikovalo kot znanstvenico in človeka. Zanjo je bilo narečje vedno govor, ki se ga ne smemo sramovati. Sprejeli smo ga z materinim mlekom, zato je naš najpomembnejši temelj, h kateremu se vračamo v vseh preizkušnjah, ki nam jih prinese življenje. Zanjo je to govor Kaple na Kozjaku in v tem okolju je dr. Zorkovo posnela naša ekipa. Kot znanstvenica je vredna naslednica Tineta Logarja, kot pedagoginja pa ni le dobitnica najvišje Zoisove nagrade, ampak predvsem človek, ki ga je treba poslušati.
Mostovi so eden najlepših izdelkov človekovega uma. V njih je neverjetno veliko simbolike. Kažejo na mesto, kjer je človek naletel na oviro, in jo premagal. So prostor srečevanja in izmenjevanja, simbol smisla in cilja, ki je vedno na drugi strani. Ni čudno, da vsa velika mesta, ki stojijo ponavadi ob rekah, tekmujejo, katero bo imelo najlepši most. Mostovi so del njihovih najlepših vedut, o njih pišejo pisatelji in pesniki.
Virtualni svetovi so se začeli pojavljati v 90. letih v tekstovni obliki. Second Life je tri-dimenzionalni virtualni svet, kjer si posameznik izbere svojo podobo, ki ga predstavlja v virtualnem svetu. Uporabnikom ponuja raziskovanje na podlagi interesov in konjičkov, iskanje novega znanja in druženje z ostalimi ljudmi iz vsega sveta. Režiserka Nina Blažin raziskuje, ali je virtualni svet morda prihodnost vseh nas, ali pa le še en način bega iz kaotične resničnosti. V filmu nastopajo tudi slovenski uporabniki, ki nam s svojo razlago pomagajo razumeti virtualni svet in njegovo privlačnost za množice uporabnikov.
Tisoč let kljubuje na visoki skali nad Dravo. Grad Borl. Nekoč obrambna trdnjava, danes speči lepotec V drugi polovici prejšnjega stoletja haloški ponos, danes pa zaprt za javnost, ker je menda nevaren. V Društvu za oživitev gradu Borl si prizadevajo za njegovo revitalizacijo. Vsaj deloma ga želijo odpreti za javnost, saj bi to pomenilo ustavitev sicer nezadržnega propadanjatega grajskega lepotca. Oddaja na slikovit način oživlja čase največjega razcveta gradu Borl in pokaže stanje, v kakršnem je danes.
11. maja 1945 se Radio Maribor ne bi oglasil, če ne bi bilo Vilija Mešiča. Povojna mariborska oblast je nujno potrebovala znanje takratnih ljubiteljev radijske tehnologije, če je želela obveščati prebivalce mesta in okolice na sodoben način in seveda hitro. 19 letni Vili, ki je delal kot prodajalec radijev in sanjal o tem, da bo radijski tehnik, je že med vojno usposobil manjši oddajnik, ki je tistega maja dobil veliko nalogo. Začelo se je v majhni sobici sredi mesta, na frekvenci, ki jo je izbral kar Vili Mešič sam. Danes ga zato upravičeno imenujemo oče radia Maribor. Gospod, ki je pri 89 letih še vedno bistrega uma in dobrega spomina, se je z nami sprehodil po lokacijah, ki so zaznamovale začetke delovanja najstarejše slovenske regionalne radijske postaje in živo opisal čas, ko se je pred 75 leti rojeval program Radia Maribor.
Severovzhodni del Slovenije, bogat z lesom in vodnimi viri, se ponaša tudi z bogato zgodovino steklarstva. V 18. in 19. stoletju je na območju Pohorja, celjskega in Kozjanskega obratovalo blizu 40 steklarn. V Josipdolu na Pohorju so peči ugasnile leta 1909, glažuto v Polani pod Lisco pa so leta 1860 preselili v Hrastnik, ki tako velja za edino kontinuiteto izdelave steklenih posod na Slovenskem. Bili pa so časi, ko so glažute dajale kruh številnim Slovencem, njihovi lastniku pa niso bili samo brezčutni veleposestniki, ampak velikokrat družbeno odgovorni ljudje, ki so skrbeli tudi za izobraževanje otrok svojih delavcev. zahvaljujoč pridnim kustosom v muzejih v Celju, Mariboru, na Ptuju in v Slovenski Bistrici se spomin na glažutarsvo ohranja. Čeprav so najlepši izdelki na ogled na Dunaju, je tudi pri nas mogoče videti nekatere primerke, s katerimi so naši steklarji nekoč osvajali svet
Iščemo tiste sledi, ki jih je v Mariboru zapustila nekdanja nižja, pa potem srednja glasbena šola, današnji Konservatorij za glasbo in balet. V 70 letih delovanja je šolo, ki je bila ustanovljena takoj po drugi svetovni vojni, obiskovalo mnogo danes znanih umetnikov - ki puščajo sledi doma in po svetu.
Čeprav se o kvaliteti njegovega dela ne strinjajo vsi, Andrej Grabrovec vztraja na svoji poti. Podpis Gaberi najdemo na številnih javnih skulpturah doma in po Evropi. Po 25 letih kiparskega udejstvovanja ostaja zvest prepoznavni formi in nadaljuje iskanje v smeri duhovnosti.. Pri tem se zdi, da se osvobaja slehernega okvira, ki ga dajejo ta ali ona filozofija, ta ali ona religija. Ostajajo pa povezovanje, univerzalna ljubezen ter lepota. In seveda večni navdih njegovega dela - ženska.
Maribor je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja skušal stopiti iz okvirov, oznak in tempa razvoja, ki so ga narekovali industrijski giganti. Mestni možje so v vseslovenski akciji privabljanja umetnikov z vsega sveta, imenovani Forma viva, organizirali šest umetniških simpozijev. Kiparji iz Združenih držav, Kitajske, Poljske Italije in držav bivše Jugoslavije so v 19 letih ustvarili 19 monumantalnih kipov, skulptur, ki so krasile predvem trge takratnega razvijajočega se mesta. Danes 18 kipov še vedno stoji na prvotnih lokacijah, pri čemer so nekatere postale povsem neprimerne zanje. Kipi so zaraščeni, nekateri popisani, vsi pa umazani. Čeprav veljajajo za umetnine, povsem primerljive s Straubovim Kužnim znamenjem, jih niti Mariborčani ne opazijo več. Bi se jih dalo obuditi in jim vrniti življenje umetnin, kakršnega si nedvoumno zaslužijo?
Leta 1939 v Slovenj Gradcu rojeni slikar, grafik in pedagog je praznoval 75 let in ob tej priložnosti ga je obiskala tudi naša ekipa. Ervin Kralj velja za enega najaktivnejših organizatorjev likovne ljubiteljske dejavnosti. Kot pedagog in osnovnošolski ravnatelj je dolga leta izobraževal in vzgajal mlade. Ob tem se je posvečal slikanju in risanju. Ustvarja v raznih slikarskih in risarskih tehnikah. Je pravi mojster gvaša in tempere ter risbe s kredami. Prikazuje predvsem pokrajine, vedute in stare stavbe. Iz njegovih del veje ljubezen do slovenskih hribovskih domačij, ki propadajo. Nekoč bodo njegovi motivi dragocen dokument prihajajočim rodovom. Pri pouku je pričel uvajati malo grafiko, ekslibris. Začel jo je gojiti tudi sam in postal član Društva Ex libris Sloveniae Ljubljana in leta 1995 njen predsednik.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Lutkovno gledališče Maribor letos praznuje 40 let. Nastalo je iz dveh ljubiteljskih društev, ki sta bili zelo močni v lutkarstvu. O lutkovnem gledališču nekoč in danes, o starem, utesnjenem, a zelo domačnem lutkovnem gledališču, pa o novem sodobnem gledališču v Minoritskem samostanu, o poslanstvu lutkarjev, o poetiki lutke nekoč in danes: oddaja Sledi se poklanja lutkovni štiridesetici, hkrati pa odstira tudi vpogled v nastajanje lutkovnih predstav in sam ustroj lutkovnega gledališča.
Kako so živeli in plesali naši predniki, kako so se oblačili in kako praznovali? O tem spregovorijo Branko Fuchs-raziskovalec in zapisovalec pohorske dediščine - ter folklorniki iz Lovrenca na Pohorju, kjer gojijo pohorske plese, raziskali pa so tudi izvirna oblačila, kot so jih za praznike nosili Pohorci. Folklorna skupina Košuta iz Poljčan ohranja pohorska obredja. Med temi ima posebno mesto obredje s košuto - ta je podobno kot kurent v Podravju, osrednji lik Pohorja. Predstavljamo edinstveno še živo obredje blagoslova košut - mask, ki ga ohranjajo na praznik sv. Egidija, na Kočnem pri Ložnici. Oddajo je pripravila Karmen Podlesnik Marčič.
Tokrat bomo spregovorili o francoski kulturi v Sloveniji in o zgodovini prepletanj obeh kultur. Pogovarjali smo se s francoskim veleposlanikom v Sloveniji. Pierre-Françoisom Mourierom. Predstavili bomo Francoze različnih poklicev, ki živijo v Sloveniji in Francoski inštitut v Ljubljani, svoje dni najpomembnejšo tujo kulturno ustanovo v Dravski banovini. Spregovorili bomo o njegovem zaprtju leta 1947 in ponovni oživitvi v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica: Nina Jerman
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Poezija Vlada Kreslina je poezija prekmurskih ravnic, v njegovih pesmih se pretaka panonska melanholija, ki jo pooseblja reka Mura. Obenem je Vlado eden najbolj prepoznavnih prekmurskih »izvoznih artiklov« v matico Slovenijo in zelo prepoznavna, mehka murska duša. Dr. Anton Vratuša pa je sin Goričkega – gričevnate pokrajine ob meji z Avstrijo in Madžarsko. Je tudi najstarejši SLO akademik in bo čez pol leta (februar 2015) praznoval 100. rojstni dan. Ob tem, pa je še vedno iskrivega duha, kot slavist in zgodovinar je ta hip gotovo eden najprimernejših, da razlaga o tem, kaj je pravzaprav Prekmurje, kakšne so prekmurske korenine, kateri so naši najpomembnejši zgodovinski dosežki...
Enargeijske točke, ki se nahajajo praktično po celotni površini našega planeta, so velikokrat kraji kamor masovno prihaja ljudji bodi si iz želje po ozdravitvi, radovednosti ali pa celo zaradi skepse...eno od takih sevanj se nahaja v vasi Bukovnica v Prekmurju. Po pripovedovanju bioenergetikov gre za enega od najmočnejših pozitivnih sevanj v Sloveniji. Kaj pa o tem pravi znanost, domačini, obiskovalci? Gre za komercialo, zdravje ali pa pač samo sprehod z nekakšno dodano vrednostjo?
Neveljaven email naslov