Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na območju zahodnega Balkana je dom najnevarnejši kraj za ženske. V Sloveniji kar dve tretjini spolnega ali fizičnega nasilja nad ženskami zagrešijo njihovi intimni partnerji. Leta 2022 je bilo v intimnem partnerskem odnosu umorjenih sedem žensk, leto prej štiri, leta 2020 deset. In kot je pred časom opozorila ena od nevladnih organizacij, femicid ni le družinska tragedija, ampak rezultat patriarhalne družbe in sistemske neenakosti. Nekateri strokovni delavci in celo sodniki umore žensk povezujejo z ljubosumjem in krivdo delno pripisujejo žrtvam. Pa vendar so ti umori praviloma posledica zgodovine predhodnega nasilja, nasilne osebnosti povzročitelja ter njegovih tradicionalnih prepričanj, da mu mora biti ženska podrejena in da je njegova last. Avtorica oddaje: Vanja Kovač
Spomine tokrat obujata sestrični Marija Mikačić Turnšek in Sonja Maister. Pripoved zdaj že pokojne Sonje je bila posneta za oddajo Spomini pred skoraj desetletjem. Rod njunega starega očeta, Antona Žnideršiča, izhaja iz Ilirske Bistrice. Anton je ob lesni tovarni, ki jo je podedoval leta 1899, v Ilirski Bistrici ustanovil še veliko tovarno testenin PeKaTeTe (Prva kranjska tovarna testenin). Obenem je bil kot vnet čebelar in pomemben reformator našega čebelarstva eden največjih pridelovalcev in izvoznikov medu v avstroogrski monarhiji. Med obema vojnama je postala Ilirska Bistrica del Italije in zaradi težav je Anton Žnideršič preselil tovarno v Ljubljano, kamor je odšla tudi njegova družina. Bil je eden najuglednejših slovenskih industrialcev tedanjega časa. Po vojni je tovarna Pekatete postala Žito. Štiri hčerke Antona Žnideršiča so imele izjemno zanimive življenjske poti. Najstarejša Ema je leta 1922 z možem v Mariboru ustanovila tovarno čokolade in kakava Mirim, potem pa še velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kraš. Njena hči Sonja je bila poročena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom. Hčerka Danica se je poročila z gradbenim inženirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal naš prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajša, Alenka, se je poročila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikačićem iz ugledne splitske družine, Marija Mikačić Turnšek pa je njuna hči.
Na poti k ljudem prikazuje požrtvovalno delo patronažnih medicinskih sester, ki so vsak dan v oporo številnim bolnikom. Na območju Slovenije jih deluje okrog 950. V filmu spoznamo njihovo delo, ki zajema preventivno in kurativno zdravstveno nego, od spremljanja zdravstvenega stanje pacientov na njihovem domu, do preventivne obravnave otročnic in dojenčkov po odpustu iz porodnišnice. V zadnjem času se zahtevnost njihovega dela povečuje, saj se zaradi krajšanja ležalne dobe v bolnišnici bolniki hitreje vračajo v domače okolje.
50 minut posebne oddaje Globus o tem, kako združeno Evropo in in sodobne dileme Unije vidijo mladi Evropejci. Ekipe Televizije Slovenija so bile na Finskem, v Grčiji, Litvi, med mladimi Madžari, Italijani in Nizozemci, prisluhnili smo mlajši generaciji Poljakov in Avstrijcev. Globus o mladih in evropskih volitvah.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Reka beguncev in migrantov na poti v »obljubljeno« Evropo. Balkanska begunska pot, kjer so se vrata na sever najprej zapirala počasi in čez noč dokončno. A želja po – za ene varnosti, za druge boljšem življenju – jih žene naprej, na pogosto nevarno in drago pot proti Evropski uniji. Novinar Boštjan Anžin in snemalec Pantelija Petrović sta se odpravila po begunski poti: od turške obale, kjer cveti tihotapska industrija, prek egejskega otoka Hios, ki je za mnoge prvi stik z Evropsko unijo, Pireja, Aten do meje z Makedonijo in čez njo. Tudi danes se prebežniki podajajo na pot kljub dogovoru Evropske unije in Turčije, po katerem se morajo tisti, ki pridejo s pomočjo tihotapcev, vrniti v Turčijo. Preobremenjena in prenapolnjena Grčija, Makedonija, ki je zapirala meje za Evropo, ter simbol razdeljene stare celine, nezmožne hitrih odgovorov – begunsko taborišče Idomeni, kjer je na svojo usodo v blatu in smeteh čakalo tudi do 15 000 ljudi, ki se z zaprtjem mej niso hoteli sprijazniti.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Avtor glasbe: Aleš Klinar Avtor besedila: Leopold Poljanšek Besedilo te slovite popevke vsebuje kar nekaj citatov iz klasične slovenske poezije: verz "samo milijon nas je" je prvi zapisal Karel Destovnik Kajuh, ki je nadaljeval s težkimi mislimi, medtem ko Agropop nadaljuje bolj vedro. Tudi prvi verzi parafrazirajo Župančičevo Dumo - ali pa celo Šalamunovo Dumo 64". Oddaja se bo posvetila tako glasbenim kot družbenim kontekstom priljubeljen skladbe.
Smo že v polfinalu, kjer se za finalno vstopnico v kvizu potegujejo Ajda, Matic in Luka iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj (rumeni) ter Sofija, Miha in David iz OŠ Toma Brejca Kamnik (vijolični), v Hitrih lončkih pa Tara, Kim in Kaja iz OŠ Jakobski Dol ter Eva, Mihael in Nina iz OŠ Žiri. Za ognjen začetek poskrbi Juš, za še bolj vroč konec tekmovalci. Vmes na hitro preletijo Prebrane celice sezone, oponašajo živali in se igrajo otroške igre, med vprašanji poskrbijo za boljši rezultat pri plezanju, potopijo hrast in se spopadejo z ogrci, v labirintu pa se rumeni z junakom prebijajo preko stepe, medtem ko vijolični pokažejo pesti. Kdo zaide v Dalmacijo in kdo kosi s hijeno, poglejte v 29. oddaji Malih sivih celic. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V najstniških letih se marsikdo srečuje s pojavom mozoljev in ogrcev na svoji koži. Ogrci imajo značilno temno barvo, ki jo povzroči neki biološki proces. Kateri? a) zorenje b) oksidacija c) fermentacija d) presnova RAZLAGA Po vsem telesu, razen na dlaneh in stopalih, imamo v koži žleze lojnice. Te žleze proizvajajo loj in ga izločajo v lasni mešiček. Kadar se lasni mešiček zamaši, se v njem začne kopičiti loj, skupaj z drugimi delci v koži. Ogrci se pojavijo, ko loj v mešičku pride v stik s kisikom iz zraka. Proces oksidacije povzroči, da maščoba v loju potemni. Pravilen je odgovor B.
Imate enako velike kose lesa hrasta, jelke, smreke in bora. Kateri kos se bo v vodi najgloblje potopil? a) hrast b) jelka c) smreka d) bor RAZLAGA Gostota lesa je zelo pomembna v lesni industriji, saj je od nje odvisno, čemu bo les namenjen. Lahek les z majhno gostoto plava na vodi, zato se uporablja za izdelavo kanujev, splavov, vesel in podobnih izdelkov. Težek les z veliko gostoto pa se uporablja za masivno pohištvo. Gostoto lesa enostavno določimo tako, da pogledamo, kako globoko se potopi v vodi. Tu imamo kose hrasta, jelke, smreke in bora. Vse bom potopila, takole. Zdaj pa na vsakega narišem črtico, koliko se je potopil. Najprej na hrast, potem na jelko, nato smreko in sedaj še na bor. Najboljši potapljač paa jee … Hrast! Nato mu sledijo …? Silo, ki drži les na gladini vode, imenujemo vzgon. Težji predmeti potrebujejo več vzgona, da plavajo, zato se globje potopijo. Izdelki iz lesa z večjo gostoto pa tehtajo več, torej se najglobje potopi tisti z največjo gostoto. Les iglavcev ima tipično manjšo gostoto kot les listavcev, zato se je izmed izbranih najglobje potopil hrast. In pravilen je odgovor A.
Sestavi najdaljšo besedo in spodnjih črk: ČRKE VIJOLIČNI: P, E, S, U, J, A, T ČRKE RUMENI: N, A, J, E, K, U, J
Pridi Mili moj Ariel, je naslov knjige Mire Mihelič o pobalinski deklici Marinki, ki odrašča v povojnem času na vasi medtem pa uganja številne vragolije. Hkrati je to tudi citat iz Shakespearove drame Vihar. Kako sta Shakespeare in Marinka povezana vesta Pia in Jasna. Knjiga pripoveduje o deklici Marinki, ki ima veliko lastnosti, ki jih običajno ne bi pripisali dekletu. Kateri lik iz tuje književnosti bi ji bil po značaju najbližji? (Dominik Pogorovc) (Sonja Č. K.) a) Ronja iz dela Ronja, razbojniška hči b) Julija iz dela Romeo in Julija c) Krasotilya L'Ohol iz dela Harry Potter d) Lucy Pevensie iz dela Zgodbe iz Narnije RAZLAGA Marinka je navihana, razgledana, pustolovska in rada prevzema vodilno vlogo pri igri. Po teh in drugih lastnostih je najbližje liku Ronje iz dela švedske pisateljice Astrid Lindgren. Pravilen je odgovor A.
Zgodovinske državne tvorbe na Slovenskem so bile Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Država SHS, Kraljevina SHS, Kraljevina Jugoslavija in Socialistična federativna republika Jugoslavija oziroma SFRJ.
V Hitrih celicah iščemo knjige Prebranih celic letošnje sezone, otroške skupinske igre in živali ter njihovo oglašanje.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Lucy in Bela na obali jezera odkrijeta nezavestnega Dirka in takoj obvestita reševalce. Kmalu je jasno: kar se je zgodilo Dirku, ni bila nesreča. Seznam osumljencev je dolg ... Günther prepriča Wernerja, da morata Sonnbichlerjeva prodati hišo, ker sta v finančnih težavah. Werner nato mrzlično razmišlja, kako bi jima lahko pomagal, in ima za Alfonsa dobro ponudbo. Alfons se začne spraševati, kaj stoji za tem. Bela opazi, kako zelo izkušnja z Dirkom bremeni Lucy, zato ji ponudi, da jo bo zvečer pospremil domov, da ji ne bo treba sami hoditi po gozdu. Toda Lucy je pogumna in njegovo ponudbo zavrne. Ko Bela izve, da jo je domov pripeljal Paul, težko skriva ljubosumje. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Neveljaven email naslov