Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljudska pesem opeva Ribničana Urbana, ki je bil znan zaradi suhe robe, in na tradicionalnem Ribniškem sejmu smo preverili, kako ohranjajo spomin nanj. Suhorobarstvo in lončarstvo je namreč zaznamovalo življenje teh krajev, danes pa sooblikuje utrip v ribniškem Rokodelskem centru. Predstavili bomo tudi osrednja umetnostna spomenika, to sta župnijska cerkev s Plečnikovima zvonikoma in romarska cerkev pri Novi Štifti. Gosti v oddaji bodo lončar Janez Pogorelec in kiparka Ana Češarek, župnik Anton Berčan ter zgodovinarka Marina Gradišnik.
Ali veste, da je bil Trst ob štetju leta 1910, še za časa avstroogrskega cesarstva, mesto z največ slovenskega prebivalstva? Ekipa dokumentarne serije Mestne promenade se je odpravila v slovensko zamejstvo, spodbuda za predstavitev Trsta pa je bila letošnja stoletnica požiga Narodnega doma in začetek postopkov njegovega vračanja. V oddaji bodo hodili po poteh bogate slovenske dediščine in poiskali izstopajoče spomenike, ki so delo slovenskih avtorjev, del teh spominov pa bodo predstavili v oddaji. O usodi tržaških Slovencev bo spregovoril domačin Jernej Šček, ki je profesor filozofije in zgodovine na liceju Franceta Prešerna.
V sedmi sezoni Mestnih promenad je poudarek na gradovih, kar bo tudi osrednja tema oddaje o Brežicah. Obmejno mesto je bilo stoletja pod oblastjo nadškofov iz Salzburga, njihovo srednjeveško utrdbo pa so v renesansi nadomestili z novim dvorcem, ki so ga lastniki iz rodbine Attems kasneje barokizirali. Po zbirkah Posavskega muzeja nas bo vodila direktorica Alenka Černelič Krošelj, zgodovino izgnancev bo predstavila zgodovinarka Nataša Šekoranja, o zbiranju razglednic pa bo spregovoril Konrad Kajtna. Ob letošnji petdeseti obletnici smrti slikarja Staneta Kregarja pa bomo predstavili tudi njegovo likovno opremo brežiške župnijske cerkve. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar Režiser: Božo Grlj
Danes se komajda zavedamo izjemnega pomena Postojne na furmanski poti med celino in obalo skozi t. i. Postojnska vrata. Tradicionalno prevozništvo je vplivalo na izgled in razvoj Postojne ter oblikovanje šeg in navad, ki jih poleti predstavijo na furmanskem prazniku. Postojna je v kasnejših obdobjih doživela vrsto sprememb, pogojenih zlasti s turizmom. Gostje z vsega sveta obiskujejo Postojnsko jamo in Predjamski grad, ki sodita med prvovrstne znamenitosti, zaradi česar smo ju tudi vključili v oddajo. Del lokalne zgodovine nam bosta predstavila direktorica Notranjskega muzeja Tina Poljšak in vodnik po Postojnski jami Roman Bogataj. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar Režiserka: Petra Hauc.
Sedmo sezono dokumentarne serije Mestne promenade, v kateri avtor in voditelj Andrej Doblehar že vrsto let predstavlja kulturno dediščino in tradicionalen utrip slovenskih mest, začenjamo s predstavitvijo Murske Sobote. Zgodovinsko in sodobno središče Prekmurja je bilo stoletja pod madžarsko oblastjo in kulturnim vplivom, kar je zaznamovalo tudi razvoj in podobo mesta. Predstavili bomo osrednje kulturne spomenike: grad, evangeličansko cerkev, katoliško stolnico, secesijsko in modernistično arhitekturo. Mesto nam bosta pomagala odkrivati zgodovinarka in dolgoletna direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs ter pisatelj in Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Režiser: Božo Grlj
Leta 2014 se je Ljubljana spominjala svoje zgodovine izpred 2000 let. Igrano-dokumentarni film Mesto, ki se ozira v nebo, je neke vrste hommage Emoni, antični predhodnici današnje Ljubljane. Film ne poskuša rekonstruirati nekdanje podobe rimskega mesta, ampak pripoveduje o mestih kot živih organizmih, kako so se ta skozi čas spreminjala, rastla in izginjala, seveda s poudarkom na rimskem urbanizmu kot sijajni sintezi vse antike. Mogočna rimska država se je razprostirala ne le na ozemlju celotnega Sredozemlja, temveč tudi na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki in povezovala bogate ter raznovrstne kulture, zato se bomo v filmu posvetili predvsem dvema mestoma z antično zapuščino: Ljubljani, ki je zaradi ugodne geostrateške lege že od prazgodovine predstavljala najugodnejši prehod med Sredozemljem in Srednjo Evropo, in Carigradu, mestu ob Bosporski ožini, nekdaj veličastni prestolnici Vzhodnega rimskega cesarstva na presečišču Evrope in Azije. Glavni junak, tako imenovani sodobni Emonec, je Vito, arhitekt, ki živi v Ljubljani. Njegova velika strast je numizmatika. Zgodba nas zapelje tudi v Carigrad. Na sled namreč pride novcu, ki je morda del ene od emonskih zakladnih najdb.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Miniatura: Najlepši kraj ljubljanski je posvečena zelenemu zakladu prestolnice - parku Tivoli.
Ljubljanski maraton presegel številne mejnike, od skromnih začetkov leta 1996, danes pa je maraton najhitreje rastoča športna panoga. Začetki so bili skromni tako po udeležbi kot po rezultatih najboljših, a kraljevska atletska preizkušnja je v slovenski metropoli zaživela ravno pravi čas, da je postala gonilna sila tekaškega preporoda, ki smo mu priča v Sloveniji. Nekoč je bil maraton omejen na peščico norcev, v zadnjih desetletjih pa je postal najhitreje rastoča športna panoga. Število udeleženih tekačev se vztrajno povečuje in iz leta v leto bolj grozeča je skrb, da bodo ljubljanske ulice premajhne za vse navdušence, ki k nam prihajajo iz vsega sveta. Dokumentarni film Zgodba Ljubljanskega maratona je nastal jubileju največje športno rekreacijske prireditve pri nas. Osredotoča se na vzpon prireditve in njen pomen za tekaški preporod. Večina materiala je bila posneta med jubilejnim maratonom, ki je na ljubljanske ulice pritegnil rekordno število tekačev in obiskovalcev, Med nastopajočimi v filmu sta tudi slovenska maratonca Roman Kejžar in Helena Javornik ter mnogi drugi. "Na začetku tečeš, da bi bil čim prej na cilju, pol tečeš za to, da prideš do cilja, pol na koncu pa tečeš, da prideš na štart." (Branko Gradišnik, izjava iz filma). Avtor filma je Toni Cahunek.
Dokumentarni film Svobodni kot ptice skozi osebni zgodbi umetnice in umetnika, igralke, ki ne vidi ter slikarja, ki ne sliši, odstira njun pogled na lastno ustvarjalnost in življenje, položaj v svetu umetnosti, doživljanje sebe kot umetnika oziroma umetnice v svetu, v katerem prevladujeta zvok in slika, ter na drugačnosti v svetu umetnosti. Njuna perspektiva pogleda pa se ne razkriva zgolj skozi pripoved, marveč tudi skozi njuno umetniško ustvarjanje. Umetnika se brez malodušnega tarnanja in odvečnega moraliziranja med seboj tudi spoznavata, razkrivata in odkrivata. Filmska zgodba opozarja tudi na problem dostopnosti umetnosti in kulture hendikepiranim osebam ter na pogosto prezrt ustvarjalni potencial le-teh.
Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.
Prav posebna zgodba o lesu se razvija nad reko Čabranko, tik ob hrvaški meji, kjer se preko Snežnika pa vse do Gorskega kotarja vije največji strnjen gozdni kompleks v Evropi. V ta demografsko ogrožen prostor, v vasi Novi Kot, kjer je še do nedavnega vztrajalo zgolj 30 vaščanov, sta se iz Finske in Nizozemske preselila Aljaž in Eva. Vizualna umetnika sta popolnoma sama in brez osnovnega znanja o lesu prenovila hišo, ki ima danes ponovno izgled stare ribniško-kočevske arhitekture. Danes jima les skozi prenovo hiše, kjer je vsak centimeter rezultat dela njunih rok, predstavlja osnovno preživetje in z njim sta celo dosegla polovično samooskrbo. Revitalizirala sta izginjajoča rokodelska znanja lokalnega okolja. Danes ustvarjata svoj blog, organizirata delavnice pozabljenih obrti tesarstva, žagarstva in skodlarstva. Eden zadnjih tesarjev v dolini Čabranke pa jima je tudi simbolno predal svojo sekiro. To je zgodba o lesu, ki je skozi mlade oči postal ne muzejski eksponat, ampak živa kulturna dediščina, ki znova vrača življenje v umirajoče obmejne vasi tukajšnjega podeželja.
Krajinski park Beka na robu Krasa, ustanovljen že leta 1992, je na majhnem flišnem območju sredi krasa izdolbena globoka deber reke Glinščice, skoraj nedotaknjena krajina, polna skritih naravnih lepot in ostalin človeške dejavnosti v minulih časih. Vode s flišnih tal odtekajo proti Tržaškemu zalivu prek slapišč in slapov, na stiku z apnencem pa poniknejo v brezna in jame pod vasema Beko in Ocizlo. Nad njimi še vedno valovijo travniki, ki so pravi botanični biser. Krajinski park Beka se nadaljuje z geološko povsem drugačno dolino v Italiji, apneniško sotesko Val Rosandra – dolina Glinščice. Tu se obiskovalec počuti kot v alpskem okolju. Ostenja so že dolgo plezalski raj, a tudi življenjski prostor značilnih ptic kraških ostenij. Glinščica je edina površinska tekoča voda na Tržaškem in s svojo lepoto privablja mnoge obiskovalce. To bogastvo je zavarovano kot naravni rezervat, po katerem vodijo številne skrite poti, pa tudi izjemno lepa kolesarsko-pohodniška pot po trasi stare avstro-ogrske železnice. Svet ob Glinščici je prvinsko doživetje narave, resnična Natura 2000.
Geme so dragoceni kamni, v katere so vbrušene podobe. V grškem klasičnem obdobju so nastajale geme izjemne lepote, ki so dosti pozneje navdušile renesančne zbiralce in raziskovalce. Geme so svojo pot najpogosteje pričele kot pečatniki, nosilci sporočila, kot varuhi resnice, avtentičnosti. Zato so bile vdelane v prstane, da jih je imel lastnik vedno pri sebi in se njihovega pečata ne bi nihče mogel polastiti. Prizori so hkrati preskusni kamenčki znanja antične literature in zgodovine.
Koper je osrednje mesto slovenskega Primorja in je bil nekdaj otok. Zgodovinska mestna vrata, imenovana Mudina vrata, so še edina ohranjena izmed dvanajstih mestnih vrat, bila pa so tudi edina, ki so vodila v mesto s kopenske strani. Svoj zgodovinski, intelektualni in umetnostni vrh je mesto doseglo pod Beneško republiko od poznega 13. do poznega 18. stoletja. Televizijska ekipa je obiskala praznik mestnega zavetnika sv. Nazarija, umetnostna zgodovinarja Salvator Žitko in Jure Vuga pa bosta predstavila izjemno bogato dediščino Kopra.
Krajinski park Drava se vije ob reki Dravi med Mariborom in Ptujem. To je poplavno območje reke, ki ga je oblikovala v tisočletjih po koncu ledenih dob, v njem pa se je razvil raznolik življenjski prostor: številna prodišča, ki so domovanje značilnih ptic prodišč, rečni prostor, ponekod odmaknjen in skoraj nedostopen, imajo za svojega vodne ptice. Obrečni poplavni gozdovi z nekaj ohranjenimi mrtvicami so poseben otok naravne pestrosti, včasih tudi divjine, ki se stika s krajino, v kateri gospodari človek. Tudi Drava ni več reka, ki je nekdaj gnala plavajoče mline, hidroelektrarne so ji odvzele večino vode. Njena naravna struga je zato še toliko bolj vredna varstva in raziskovanja, ki preseneti s svojo skrito pestrostjo. Vse to uvršča Krajinski park Drava tudi v evropsko omrežje varovanih območij Natura 2000, ki varuje habitate ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo.
Na Unescovem seznamu svetovne dediščine je tudi dediščina živega srebra v Idriji, ki so jo skupno s španskim rudnikom v Almadenu na Unescov seznam uvrstili leta 2012. Rudnik živega srebra danes več ne deluje, pet stoletij pa je pomenil temelj za bogat gospodarski, socialni in kulturni razvoj mesta ter svetovno prepoznavnost Idrije. Dediščina živega srebra bo rdeča nit oddaje, po Mestnem muzeju nas bo vodila kustosinja Ivana Leskovec, v Antonijevem rovu vodnik Davor Vodopija, o idrijski čipki pa bo spregovorila Mateja Čuk.
Krakovski gozd je edinstveno mokrišče - nižinski poplavni gozd hrasta doba in belega gabra. V evropskem merilu je to eden najbolj ogroženih habitatov. Njegova biotska raznovrstnost ga uvršča med območja Natura 2000, posebej pomembna tudi za ptice, dvoživke botanične značilnice mokrišč in lesne glive. A gozdarji v svojih raziskavah ugotavljajo ogroženost tega značilnega sestoja, predvsem hrasta doba, zaradi sprememb podnebnih razmer. Natančno proučujejo okoljske potrebe hrasta doba in iščejo možnosti, da bi ga varovali pred škodljivimi pojavi. Ker je večina Krakovskega gozda v zasebni lasti, je pomembno tudi strokovno podprto gospodarjenje, da bi se spodbudila vitalnost in pomladili sestoji.
Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.
Vipavska plemiška rodbina Lanthieri je bistveno zaznamovala zgodovino kraja in okolice, zgradili so dvorca v centru Vipave in Zemono v neposredni bližini, po rodbini pa so poimenovali tudi serijo vin Lanthieri. Ob kulturni dediščini bo predstavljena tudi naravna dediščina izvirov reke Vipave, ki jo je zaradi obrambe pred turškimi vpadi želel z obrambnimi napravami zajeziti Leonardo da Vinci. Vipavsko grajsko dediščino nam bo predstavil kastelolog Igor Sapač, zbirko etnološke dediščine v Kebetovi hiši pa Magda Rodman.
Dokumentarna serija Mestne promenade vstopa letos že v šesto sezono. Avtor in voditelj Andrej Doblehar vsako leto pripravi štiri polurne oddaje, v katerih predstavlja slovenska mesta, njihovo zgodovino, dediščino in tradicionalen utrip. Knežje mesto Celje skriva številne dragocene umetnostne zaklade, dva zgodovinska vrhova pa je doseglo v antični dobi kot rimska Celeia in v srednjem veku pod Celjskimi grofi in knezi. Bogato zgodovino mesta bosta predstavila etnologinja Urška Repar iz Muzeja novejše zgodovine Celje in zgodovinar Damir Žerič iz celjskega Pokrajinskega muzeja.
Neveljaven email naslov