Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podnebne spremembe povzročajo dvig povprečnih letnih temperatur. V Sloveniji ta dvig pomeni, da se počasi spreminjajo celotni habitati, najbolj v visokogorju. Danes že vemo, da bo zaradi podnebnih sprememb za vedno izginil drobni metulj, ki živi samo na Pohorju. Samo vprašanje čase je še. Metulj seveda ni edina možna »žrtev« podnebne krize, ki smo jo povzročili ljudje.
Promenada je meščanska navada sprehajanja in srečevanja na osrednjih mestnih ulicah in trgih, ki je potekala po posebnih pravilih in je povezovala vse sloje prebivalcev. V Mariboru je bila v obdobju med svetovnima vojnama popularna promenada v starem mestnem jedru, po vojni pa se je izoblikovala nova promenada v Mestnem parku. Kakšno je bilo nekdaj družabno življenje v Mariboru in njegova meščanska identiteta nam bodo predstavili gospa Majda Šlajmer Japelj, etnologinja Jerneja Ferlež ter založnik in zbiratelj Primož Premzl.
Kaj ima Škofja Loka s slovenskim impresionizmom in zakaj je upodobljena na mnogih slikah v stalni zbirki naše Narodne galerije, kako so na razvoj mesta vplivale redovnice uršulinke in kaj imajo z zgodovino mesta škofje iz Freisinga na Bavarskem? To je samo nekaj vprašanj, na katere bo skušala odgovoriti oddaja o enem naših najlepših in najbolje ohranjenih srednjeveških mest. Voditelj se bo v oddaji pogovarjal z uršulinkama Lavrencijo Kržišnik in Marijo Jasno Kogoj, zgodovinarjem Francetom Štuklom in slikarko Doro Plestenjak.
Piran je po mnenju mnogih najlepše mesto na Slovenskem in obiskovalce navdušuje s slikovito lego in bogato dediščino, ki je nastala v stoletjih beneške nadoblasti. Osrednji umetnostni spomenik je stolnica sv. Jurija, ki je zavetnik mesta, v njegovo zgodovino pa se je še prav posebej zapisal skladatelj in violinist Giuseppe Tartini. Piran bomo odkrivali s pomočjo posameznikov, ki so se prav posebej zavezali ohranjanju kulturne dediščine – župnik Zorko Bajc, slikarka in restavratorka Mira Ličen Krmpotić in kulturna delavka Natalija Planinc.
Novo mesto zaradi bogatih najdb iz prazgodovinskih grobišč imenujemo tudi Mesto situl, podoba sv. Miklavža v velikem oltarju stolnice, ki jo je naslikal beneški renesančni mojster Tintoretto, pa je najdragocenejša oltarna slika na Slovenskem. Kapitelj z značilnim veduto stolnice je postal simbol Novega mesta, ki so ga upodobili tudi številni umetniki v slikarskih in literarnih delih. Kako doživljata domače mesto nam bosta predstavila umetnostni zgodovinar Milček Komelj ter slikar in grafik Janko Orač, oddajo pa bomo sklenili s pesmijo.
Oddaja je posvečena ljudem, ki smo jim v prvem valu epidemije novega koronavirusa ploskali z balkonov, sedaj, v drugem valu, pa smo nanje pozabili – medicinskim sestram in zdravnikom. Vsak dan se srečujejo z najhujšimi posledicami bolezni, ki je korenito vplivala na življenja nas vseh in mnoge za vedno spremenila. Mnogim lajšajo bolezen, a žal tudi mnogim stojijo ob strani, ko se jim prezgodaj izteče življenje. Bolezen ne izbira, čeprav je res, da je največ življenj zahtevala med starejšimi. V oddaji nastopajo dr. Nina Graselli Kmet, ki je že v prvem valu tudi sama prebolela covid 19 in dr. David Zupančič, z ljubljanske infekcijske klinike, ki je marca sprejel prvega bolnika s to boleznijo v Sloveniji, medicinska sestra Sonja Leskovar iz Nove Gorice, ki o svojih občutjih in razmišljanjih ob srečevanju s to boleznijo piše dnevnik in ga deli na družabnih omrežjih ter vsak dan teče do svoje 12 urne službe v bolnišnici dr. Franca Derganca ter kolektiv Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki deluje v pokrajini, ki je dolgo časa bila naša najbolj okužena regija. Kako sprejemajo in se spopadajo s tako velikim število bolnikov in ali morda vidijo luč na koncu tunela?
Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam. Oddaja predstavi projekt LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve in ugotavljajo, kako to pestrost ohraniti in uporabiti v prid gozdu. V prihodnosti bo predvsem bukev, kraljica slovenskega gozda, nadomestila občutljivo smreko na rastiščih, kjer je z gotovostjo pričakovati ostrejše razmere zaradi sprememb podnebja.
Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico filma. Slovenian forests are precious natural resources which the nation wants to preserve for future generations. Therefore, natural disasters which have damaged the forests in Slovenia in the past decade, present a stark warning that adaptations in the forest composition are urgent. Forestry experts have been conducting studies which have already answered some questions regarding how to help forests to adapt to the inevitable changes in temperature and humidity, strong winds and floods. This programme presents LIFEGENMON project, where experts from the Slovenian Forestry Institute monitor the genetic diversity of beech and spruce trees and are attempting to establish how to preserve this diversity and use it to the forests' advantage. In those areas where harsher conditions due to climate change are expected with certainty, the sensitive spruce will be replaced mainly by the beech, the queen of the Slovenian forests.
V dolini Dragonje ohranjeno naravno bogastvo je edinstveno po svoji pojavnosti in posebnih življenjskih okoljih, ki jih soustvarjata flišna kamnina in hudourne vode presihajoče reke. Dragonja s pritoki je edino še v naravni podobi ohranjeno porečje, katerega vode se na slovenskem ozemlju izlivajo v Jadransko morje. Njen živi svet je pomembna genska zakladnica mediteranske flore in favne, celotno območje pa edinstven ekološki in kulturni rezervat, učilnica, ki navdihuje.
Soline ob ustju reke Dragonje so stare morda že blizu tisoč let. Ročna pridelava soli poteka danes le še na polovici nekdanjih solinskih površin, saj je večji del območja Sečoveljskih solin prepuščen naravnim spremembam in zavarovan kot edinstven krajinski park. To je mokrišče z izjemno bogato biološko raznolikostjo in svojevrstno ekologijo in kot tako uvrščeno tudi na Seznam mokrišč mednarodnega pomena v okviru Ramsarske konvencije. Park je odličen primer sožitja med gospodarsko dejavnostjo in varovanjem narave in ohranja povezani naravno in kulturno dediščino.
Zelo veliki oranžni zobje in dolge bele dlačice okrog gobčka. Nutrija je le na videz podobna bobru. To je južno ameriški glodavec, ki ga je človek pripeljal v Evropo v 19. stoletju. Nutrija je izredno prilagodljiva vrsta, ki je na starem kontinentu našla nov dom – kljub drugačnim klimatskim razmeram in kljub intenzivnemu lovu. Nutrija je doma tudi pri nas, celo v glavnem mestu, in to je njena zgodba. Režija: Aleksandra Vokač, scenarij: Ana Dular Radovan, kamera: Bernard Perme.
V Sloveniji živi največja sova na svetu – velika uharica. Pri nas živi tudi zelo redka črna kozača. Pa najmanjša sovica v Evropi – mali skovik. Vse so nočna bitja, vrhunski plenilci in neslišni letalci. V sovji svet vas vabimo ustvarjalci serije Biotopi.
Kamera je že pred desetimi leti sledila temu največjemu evropskemu glodavcu, ki je iz Hrvaške poselil Slovenijo. Mislili smo, da vemo, katere vodotoke bo ponovno naselil. Mislimo smo, da poznamo njegovo vedenje. Mislili smo tudi, da razumemo njegov vpliv na ekosisteme. Minilo je še deset let in ugotovili smo, da pravzaprav marsičesa nismo vedeli in razumeli. In še danes, dvajset let po ponovni naselitvi, odkrivamo nove in presenetljive podatke o bobrovem življenju. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
Mravlje živijo v kolonijah, bobri v družinah, čopasti ponirki v parih, kače pa samotarsko. Nekatera bitja so družabna vse življenje, druga samo občasno. Kakšno je to družabno življenje in kaj prinaša posameznim živalim? Kdaj je bistven posameznik in kdaj je najpomembnejša skupnost? Kako se učijo žuželke in kako sesalci? Zakaj se kačji pastirji sporazumevajo z vidnimi signali, netopirji pa z zvočnimi? Kakšna je igra pri vidrah in kakšna pri medvedih?
Žabe, pupki, močeradi in močeril – dvoživke, ki živijo v Sloveniji. Oddaja iz serije Biotopi vas bo tokrat popeljala v potoke, mlake, luže in celo podzemeljske vode, kjer živijo ta skrivnostna bitja. Pokazali bomo, kakšne so en dan stare krastače, kako modri so plavčki, kdaj imajo pupki hrbtni greben in kje se izlegajo močeradi. Pa tudi razložili, kako dvoživke dihajo, kako pijejo in zakaj so strupene.
Če pomislimo na dinozavre, si predstavljamo zelo velike pošasti. Teh seveda ni več, so pa želve – plazilci, ki se od časa velikih dinozavrov skorajda niso spremenili. V Sloveniji živita dve vrsti, sladkovodna močvirska sklednica in morska glavata kareta. Delček njunega še vedno skrivnostnega življenja razkriva oddaja o želvah pri nas. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Miniatura: Varuh preteklosti osvetljuje manj poznano, a še kako pomembno delo Antona Aškerca.
Valentin Fabri iz Konjic, o katerem je leta 1487 pisal že oglejski vizitator Paolo Santonino, je v slabih dveh desetletjih napredoval od kaplana do dvojnega župnika, prošta in dvakratnega arhidiakona. Njegova gradbena zavzetost in njegova spretnost pri gospodarjenju sta pomembno zaznamovali arhitekturni podobi Štajerske in Koroške na začetku novega veka.
Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico filma. Did you know that Slovenj Gradec used to be a name of a different place? That the city's medieval history is linked to some famous Europeans, and that today the city is one of the UN Peace Messenger Cities? The city prides itself on its exceptionally valuable cultural heritage, the striking parish church of Saint Elizabeth, and important collections kept by the Carinthia Regional Museum and the Carinthia Gallery of Fine Arts. Curator Marko Košan talked to us about the past and present cultural life in the city, members of the Perger family introduced their honey-bread making trade, and we also heard a lied by the most famous citizen of Slovenj Gradec, Hugo Wolf.
Neveljaven email naslov