Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bruno in Duša, oba z demenco, živita v domu starejših občanov. Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. In čeprav je tako, se želita vedno znova srečati. Scenarij in režija: Miroslav Mandić Igrajo: Silva čušin (Duša), Sandi Pavlin (Bruno), Barbara Vidovič, Barbara Cerar, Mojca Funkl, Lara Komar, Boris Cavazza, ….
Komedija. Babica je na moč mladostna gospa, ki noče živeti v domu za ostarele. Kot štoparka se pridruži mlademu nepridipravu - saksofonistu, ki s starim razmajanim mercedesom (z verjetno ukradenimi registrskimi tablicami) vozi nekam proti jugu - na morje. Pridruži se jima čedno dekle, ki skoraj usodno vpliva na neodgovornega mladeniča. Odnosi se vse bolj zapletajo, toda ko babica v igralnici priigra kup denarja, bodo napetosti kmalu zglajene in pot na jug bo še bolj na široko odprta... slovenski barvni; 1991; dolžina: 86'17''; Scenarij in režija: Vinci Vogue Anžlovar / Igrajo: Majolka Šuklje, Bojan Emeršič, Nataša Matjašec in drugi
Rocca je svojeglava kot Pika Nogavička, morda še bolj spretna in inteligentna, saj je astronavtova hči. Mladinska pustolovščina, posneta po zamisli Astrid Lindgren. Rocca je 11-letna mladenka, katere mama je umrla ob rojstvu, zato jo je oče, astronavt, vzgajal kar na vesoljski postaji. Nič blazno nenavadnega, bi rekla Rocca. A Rocca je zanesljivo eno bolj nenavadnih deklet na Zemlji (pa tudi v vesolju). Nekega dne se iz svojega vesoljskega domovanja vrne na Zemljo med običajne smrtnike in vseli k babici, ki do svojega sina in vnukinje goji strašanske zamere. Rocco zanemarja in jo pošlje v čisto običajno šolo. Sledijo neverjetne pustolovščine in čudeži. Rocca postane glavna zanimivost v šoli in zunaj nje, saj obvlada veščine, ki pritičejo vrhunskim svetovnim inženirjem. Poleg tega ne more prezreti družbenih krivic, brezdomcev in brezposelnih, ki jih prvič v življenju sreča na ulici in s katerimi se hitro spoprijatelji. Iznajdljiva Rocca najde rešitev za razredna nasprotja. Ne reši pa le družbenih težav, pobota se tudi z babico in pomaga sošolcem v stiskah. Izvirni naslov: ROCCA VERANDERT DIE WELT / Nemški film, 2019 / Režija: Katja Benrath / Scenarij: Astrid Lindgren, Hilly Martinek / Igrajo: Luna Maxeiner, Caspar Fischer-Ortmann, Luise Richter
Mala miš Hopka je prepričana, da je najpogumnejša, najpametnejša in najhitrejša miška na svetu. Bolj ko ji to ne uspeva, bolj se dokazuje in hvali pred vrstniki. Po nesrečnem pripetljaju pa se nevede znajde v živalskih nebesih skupaj z lisjakom Beloprscem. Ta je njeno nasprotje, plah in zadržan, besede mu gredo težko z jezika. Že tako miši in lisice ne morejo biti prijatelji, zdaj pa ju je usoda združila v tem novem, nenavadnem svetu. Po številnih dogodivščinah in nepričakovanih prigodah bosta morala premagati sama sebe in združiti moči, da lahko naposled postaneta najboljša prijatelja. Priporočena starost: 7+ Originalni naslov: MYŠI PATŘÍ DO NEBE Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Denisa Grimmová in Jan Bubeníček Scenarij: Alice Nellis in Richard Malatinský Glasovi: Maja Kunšič, Gašper Jarni, Gašper Malnar, Primož Pirnat, Borut Veselko, Matej Puc
Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk in nemški vojak Bitter, ki se je v okupatorjevih vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Njun pogovor dopolnjujejo prizori Berkovih spominov na srečanja z ljudmi iz vojnih dni, med katerimi je imel izkušeni španski borec Anton, še posebej pomembno vlogo. Berk je z Antonom preživel večji del svojih partizanskih dni, vse do Antonove tragične smrti ob koncu vojne. Film je digitalno restavrirana različica, ki je nastala v sodelovanju med Slovensko kinoteko, Slovenskim filmskim arhivom in Slovenskim filmskim centrom. NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI / SLOVENIJA / 1980 Režija: Živojin Pavlović / Scenarij: Živojin Pavlović / po literarni predlogi Vitomila Zupana Manuet za kitaro) / Igrajo: Metod Pevec, Boris Juh, Hans Christian Blech, Milan Puzić, Tanja Poberžnik, Jožica Avbelj, Borut Alujevič, Maks Bajc, Ivo Ban, Bruno Baranovič, Janez Bermež, Demeter Bitenc, Peter Boštjančič, Ruth Gassmann, Brane Grubar, Jože Horvat, Zvone Hribar, Željko Hrs in drugi … / fotografija Tomislav Pinter, glasba Bojan Adamič, scenografija Mirko Lipužič, kostumografija Irena Felicijan, montaža Olga Kršljanin Skrigin
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!
Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.
Neveljaven email naslov