Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svojevrsten portret filmarja Karpa Godine, potovanje skozi njegovo življenje, »film ceste« Karpove umetnosti in pogleda na svet. Okoli leta 1970 je mladi filmar Karpo Godina s kamero potoval po narodnostno mešani pokrajini Vojvodini in posnel nenavaden 'film ceste' z naslovom Imam jednu kuću. Film je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let kasneje se po istih poteh poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja potovanje mladega K. G. Karpopotnik je meditacija o filmu, umetnosti, spominu in filmskem spominu. Scenarist in režiser Matjaž Ivanišin je dal s tem filmom svojevrsten poklon avtorju, ki je bil vseskozi zavzet inovator filmske forme. Zato tudi Karpopotnik ni klasični biografski film linearne naracije, pričevanja znancev in strokovnjakov, ampak sublimni esej o človeku, filmu in času.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom gostujočega dirigenta Georgea Pehlivaniana. Koncert začenja delo slovenskega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina, sledi pa priljubljeni Koncert za violino in orkester v D-duru P. I. Čajkovskega z odlično slovensko violinistko Lano Trotovšek.
V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo dobitnike najvišjih priznanj na področju kulture. Multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič sta prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Ema Kugler raziskuje različne medije in jih kot režiserka, scenaristka, kostumografka in scenografka prelije v filme. Te odlikujejo visoko estetizirane podobe in poglobljeno filozofsko preizpraševanje sveta in človeštva. Akademski slikar in profesor Herman Gvardjančič je že od šestdesetih let ena osrednjih osebnosti slovenske likovne umetnosti. Odlikuje ga raznovrsten in avtorsko izrazit opus. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, pianist in skladatelj Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.
V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo dobitnike najvišjih državnih priznanj na področju kulture. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Akademik prof. dr. Kajetan Gantar je zaslužen za neprecenljiv prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije. Dr. Mirko Cuderman je temeljno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo zadnjih desetletij. Nagrade Prešernovega sklada prejmejo pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več vlog, skladatelj Damijan Močnik za opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogi v Simonu Boccanegri in Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj ter režiserka Špela Čadež za animirani film Steakhouse. Oddajo so pripravili novinarji Uredništva oddaj o kulturi pod režijsko taktirko Alme Lapajne in Aljaža Bastiča.
Dokumentarni film FERI o Feriju Lainščku, enem najplodovitejših in priznanih slovenskih književnikov. V ospredje postavlja bistvo njegove ustvarjalnosti, ki jo zaznamujejo predanost ljubezni, panonska pokrajina z reko Muro, prijateljstvo z Romi, prepletanje magičnega in realnega sveta ter vztrajno iskanje odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja. V filmu so posamezni izseki iz njegovega življenja povezani z ustvarjanjem pesmi o demonih. Kot se sprašuje Feri: Kam šli so demoni, in kdo se tam vroče golote dotika. Zato so prikazani tako pohodi v fantazijski svet, v katerem vladajo magična bitja noči in usodna ruleta, kot osamljenost ustvarjalca, ki jo prekinjajo srečanja s prijatelji, postavljanje kipa sove na domačem vrtu, obisk romskega naselja, pripovedovanje zgodb, ribarjenje ob Muri, sprehodi po ravnici, obujanje spominov na otroštvo in koncert s pevko Ditko, s katero Feri v zadnjem obdobju intenzivno sodeluje. Ditka nazadnje zapoje uglasbeno pesem Demoni. Toda ali so bili s tem demoni, s katerimi se je spopadal pesnik, za vedno premagani, ali pa se bo kolo rulete znova zavrtelo, ko bo ustvarjal novo delo. Dokumentarni film Feri je plod avtorskega sodelovanja med scenaristko Cvetko Bevc, režiserjem Primožem Meškom in direktorjem fotografije Andrejem Lupincem.
V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo prejemnike najvišjih priznanj na področju kulture. Feri Lainšček že štirideset let bogati zakladnico slovenske literature, utrjuje mostove med domovino in Porabjem ter z zgodbami o ljubezni plemeniti našo književnost. Arhitekt Marko Mušič je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja močno zaznamoval jugoslovanski prostor z umetninami, ki se gibljejo med arhitekturo in skulpturo, pozneje pa se je s posebnim občutkom posvetil duhovnim, sakralnim in simboličnim objektom. Nagrajenci Prešernovega sklada so pesnik Brane Senegačnik, violinistka Lana Trotovšek, gledališki režiser Tomi Janežič, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, slikar Sandi Červek ter arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc. Pri pripravi oddaje so sodelovali novinarji Uredništva oddaj o kulturi pod režijsko taktirko Boža Grlja. Avtorji posameznih portretov: Boštjan Rous, Julija Vardjan, Matevž Brecelj, Tina Šrot, Marjana Ravnjak, Uršula Ana Mrežar, Boštjan Jurečič, Melita Kontrec. Režiser: Božo Grlj Redaktorica: Maša Levičnik
V času, ki sta ga zaznamovali epidemija covida-19 in negotovost, ki jo razmere prinašajo, želi državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Up budi! pokazati, da sta človeška ustvarjalnost in kultura tisto, na kar se lahko naslonimo v času preizkušnje. Skozi filmsko govorico in s programom, ki so ga sooblikovali tudi nekateri dosedanji nagrajenci, bomo počastili prejemnike nagrad Prešernovega sklada ter Prešernova nagrajenca za leto 2021. Preplet kulturnega programa in osrednje slovesnosti v Narodni galeriji, domu slovenske kulture, bo na sporedu v nedeljo, 7. februarja, ob 20.00 na Prvem programu.
Tokrat bo gost oddaje Intervju letošnji dobitnik Prešernove nagrade Feri Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik. Je eden izmed najbolj branih slovenskih pisateljev, saj je avtor mnogih uspešnic, njegova literarna dela so doživela tudi največ filmskih uprizoritev. Ksenija Horvat se bo s pisateljem pogovarjala o ljubem Prekmurju, jeziku in njegovem najnovejšem romanu Kurji pastir.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
"Ljubezen je treba ujeti, a nikoli zapreti. Ljubezen je treba gostiti in včasih skriti. Ljubezen je treba ljubiti." To je ena od iskrivih misli letošnjega Prešernovega nagrajenca Ferija Lainščka. Pisatelj, pesnik in scenarist že štiri desetletja pripoveduje o ljubezni, življenju in vidnih ter nevidnih nitih, ki ga tkejo. Novinarka Anka Pirš se je z njim srečala v prekmurskih meglicah, v katerih živijo magična bitja, ki mu pomagajo pri ustvarjanju.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo bogato ustvarjalno pot in pronicljive misli o umetniškem udejstvovanju letošnjih Prešernovih nagrajencev. Milko Šparemblek se je kot koreograf, plesalec, dramaturg in režiser uvrstil v sam vrh baletnih umetnikov. Fotograf Stojan Kerbler je osrednja osebnost slovenske fotografije z bogatim opusom, ki je s tenkočutnim prikazom življenja haloških ljudi vrednota nacionalnega pomena. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so prevajalka Suzana Koncut za prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil, akordeonist in skladatelj Luka Juhart, igralka Nina Ivanišin, režiser Rok Biček, oblikovalec Nejc Prah in kostumograf Alan Hranitelj. Oddaja je nastala v sodelovanju novinarjev Uredništva oddaj o kulturi pod režijsko taktirko Špele Kuclar.
Poezija Braneta Senegačnika se ne pridružuje prevladujočemu toku sodobnih pesniških glasov, zato je s svojo duhovno globino in klasično estetiko toliko dragocenejša. Pesnik bo v oddaji spregovoril o svoji sedmi pesniški zbirki z naslovom Pogovori z nikomer, v kateri se dotika presežnih, metafizičnih razsežnosti bivanja. Izrazito avtorski rokopis prinaša tudi poezija Anje Golob. O njeni izjemnosti govorita kar dve Jenkovi nagradi, o prelomnih učinkih, ki jih pesnica s svojo držo prinaša v naš literarni prostor, pa njena zelo obiskana javna branja in celo razprodani ponatisi posameznih zbirk. Pesnica je svojo četrto pesniško zbirko naslovila kar s celo pesmijo in v njej z natančno, izčiščeno govorico združila intimo in družbeni angažma. Z osredotočenostjo na detajl in s pozornim opazovanjem duševnih in telesnih reakcij svojih junakov se v svojih kratkih zgodbah ukvarja Ivan Antić – eden vidnejših srbskih prozaistov mlajše generacije. Po odmevni knjigi kratke proze Tonus so zdaj tu Membrane, membrane, njegovo drugo delo, ki ga je v slovenščino odlično prevedla Sonja Polanc. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Poletna scena ponuja pregled pestrega poletnega dogajanja po Sloveniji - z reportažami, javljanji v oddajo neposredno z večernih dogodkov, festivalov, koncertov in drugih prireditev, s portretiranjem znanih ustvarjalcev, s pogledom čez meje naše države, in vse to tudi s kritiškim pogledom našega strokovnega očesa. Ob aktualnih dogodkih vas bomo popeljali tudi v svet mode in dizajna, filma, muzejskih zbirk in vam kot vsako leto priporočali v branje knjige po našem izboru. Družili se bomo z znanimi osebnostmi na izbranih poletnih dogodkih in njihovih priljubljenih krajih. Predstavljali vam bomo glasbenike, vizualne umetnike in druge izbrane goste, ki se bodo voditeljem pridružili v studiu.
Prešenova pesem Pevcu je preprost manifest umetnika, ki je zavezan ustvarjanju, to pa prinaša sladke in trpke trenutke. Ta nenehna radovednost, odkrivanje novega in prepletanje različnih področij zaznamuje impozanten opus letošnjih Prešernovih nagrajencev. Filip Robar Dorin ni le scenarist in režiser svojih filmov, je tudi montažer in pionir neodvisne produkcije pri nas. Njegovi filmi so spreminjali pogled na svet in – predvsem med novomeškimi Romi – spreminjali tudi družbo samo. Bjanka Adžić Ursulov je kostumografka in scenografka z izjemno imaginacijo in prefinjenim čutom za lepo. Sodelovala je z mnogimi priznanimi evropskimi režiserji. Za nagrajence Prešernovega sklada je morda najbolj značilna natančnost v izražanju, naj si bo to verz pesnika Jureta Jakoba, le navidez preprosta oblika hiš arhitektov Tine Gregorič Dekleva in Aljoše Dekleva ali pa intimne komorne opere skladatelja Tomaža Sveteta. Skrb za vsak detajl odlikuje tako animirane filme Dušana Kastelica kot dirigiranje Martine Batič in zahtevne vloge Maruše Majer. S kratkimi televizijskimi portreti smo se poskusili približati njihovim umetniškim svetovom. Iskali smo vez med ustvarjalci in njihovim delom in prav pri vseh smo začutili izjemno predanost ter strast. režiser: Amir Muratović scenaristi: Darja Korez Korenčan, Marjana Ravnjak, Alenka Zor Simoniti, Zemira Alajbegović Pečovnik, Melita Kontrec in Amir Muratović direktor fotografije in snemalec: Andrej Lupinc
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Karkoli ustvari, ljudje vzljubijo brezpogojno. Eden redkih profesionalnih pisateljev pri nas, ki je razširil in zgostil slovenski jezik, pesnik, katerega poezija se prodaja kot uspešnica, raziskovalec mitologije Prekmurja, najbolj filman slovenski avtor... Vesna Milek v oddaji Od blizu gosti Ferija Lainščka.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Beg je moj up, gozd je moj dom, odgovoril Črtomir Bogomili v Krstu pri Savici, ko se mu razblinijo upi. Je svet ustvarjanja up za prihodnost, je umetnost beg iz realnosti ali ravno obratno, opozarja na pereče probleme družbe in nas sooča z njimi? V oddaji vam bomo predstavili letošnja Prešernova nagrajenca, pesnika Borisa A. Novaka in koreografa in baletnika Janeza Mejača ter nagrajence Prešernovega sklada: direktorja fotografije Marka Brdarja, dramatičarko Simono Semenič, igralca Mateja Puca, fotografa Borisa Gaberščika, koreografinjo in baletno solistko Valentino Turcu in intermedijsko umetnico Majo Smrekar. Avtorji: Alenka Zor Simoniti, Tina Šrot, Maša Levičnik, Marjana Ravnjak, Nina Jerman, Boštjan Jurečič Režiser: Amir Muratović
Neveljaven email naslov