Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Branko Meh po mnenju obrtnikov in malih podjetnikov uspešno vodi Obrtno-podjetniško zbornico že drugi mandat. V tem času se je povečalo tudi število članov zbornice. V preteklem letu koronavirusne krize se je pogosto pojavljal v javnosti, s predlogi in kritikami na račun omejitvenih ukrepov, čeprav prizna, da je državna pomoč dobra in da se je vlada na začetku prvega vala hitro odzvala, kar je pomagalo rešiti številna podjetja. Pri vprašanju, kaj se bo zgodilo po koncu krize in s tem državne pomoči, je optimističen. V nasprotju z nekaterimi napovedmi, da nas čaka val stečajev, meni, da se to ne bo zgodilo, saj tudi v bodoče pričakuje pomoč države. Branko Meh je sicer po poklicu mizar; obrt je prevzel od svojega očeta, zdaj posle vodita njegova sinova. Njegovo podjetje se je doslej dobro spopadalo s krizo, pravi. V pogovoru oceni tudi položaj malega gospodarstva v Sloveniji, pomanjkanje poklicev, med aktualnimi problemi pa je pomembna njegova argumentacija, zakaj obrtniki in mali podjetniki podpirajo takojšnjo upokojitev ob izpolnitvi pogojev, kar je prinesel eden od protikoronskih zakonov.
Pogovor s predsednikom države – prvi v letu, ko bo Slovenija praznovala 30 let samostojnosti. V času, ko se je zaradi epidemije nove koronavirusne bolezni država znašla v povsem novih okoliščinah in pred povsem novimi izzivi. Drugačnih, a v mnogočem enako usodnih kot pred tridesetimi leti. Ko se v pandemiji drugače vrti ves svet. V letu, ko bo Slovenija spet predsedovala Evropski uniji. Ko se premiki dogajajo tudi na domačem političnem prizorišču. Ko se sprašujemo o prioritetah, bistvu, posledicah, prihodnosti. S predsednikom države Borutom Pahorjem se bosta pogovarjala Rosvita Pesek in Igor Bergant. V ponedeljek, 25. januarja, ob 20. uri na prvem programu Televizije Slovenija.
Sončni raj je besedna zveza, ki označuje zadnjih nekaj let prizadevanj Bogdana Maka in njegove družine. Nekoč so v Vodolah nad Malečnikom iskali vrt, našli so kmetijo, jo ekološko usmerili in v celoti zamenjali življenjski slog. Bogdan Mak s posestva Sončni raj bo gost oddaje Dober večer Televizije Maribor.
Ponedeljkove oddaje Dober večer nikar ne zamudite. Naš gost bo zdravnik, ki so ga njegovi pacienti v minulem letu izbrali za naj štajerskega družinskega zdravnika. Pa to je le eno od priznanj, ki so jih doktorju Gregorju Drnovšku namenili njegovi pacienti. Že 40 let rešuje njihove težave. Pri tem ne šteje minut, ko so v ordinaciji, in tudi let svojega dela ne šteje, ker je njegov poklic njegovo poslanstvo, pravo plačilo pa so zadovoljni pacienti.
Gost oddaje Intervju bo novinar Boštjan Videmšek, dolgoletni poročevalec s svetovnih kriznih žarišč za časopis Delo in tudi za številne svetovne časopise. V zadnjih letih vse več raziskovalne pozornosti namenja pisanju o podnebni krizi, ki je po njegovih besedah velika, celostna, vseobsegajoča vojna človeštva proti človeštvu. V svoji knjigi Plan B, ki je decembra postala slovenska knjiga leta, išče odgovor na vprašanje, ali je stopnjevanje podnebne krize še mogoče ustaviti. Knjiga vzbuja upanje, ki ga človeštvo še kako potrebuje. Z Boštjanom Videmškom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Mag. Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec v Mariboru, je bil že lani po sili razmer večkrat medijsko izpostavljen, a upravičeno in z razlogom. Kdor skrbi za naše starejše, je v letu pandemije hodil križev pot. Nobeno znanje, nobene izkušnje iz preteklih let se ne morejo primerjati s tem, kar so v domovih starejših občanov morali početi lani, in bodo še nekaj časa morali početi v skrbi za zdravje in dobro počutje najbolj ogrožene populacije naših prebivalcev.
Voditelj dr. Jože Možina je v goste povabil dr. Mateja Avblja, enega najbolj uglednih slovenski pravnikov, ki ima zaradi številnih v tujini velik ugled. Pri prestižnih tujih založbah je izdal že več strokovnih knjig, ki zadevajo najbolj aktualne pravne dileme. Izobrazbo si je pridobival v New Yorku, Firencah, Nemčiji. Sedaj pa je predavatelj evropskega prava in rektor Nove univerze. Dr. Avbelj se je me drugim dotaknil poskusa zamenjave oblasti pri čemer je ocenil, da kandidat s takim političnim renomeje, ki je ob tem sokriv za polom pri arbitražnem sporazumu s Hrvaško, v zrelih demokracijah ne bi imel možnosti. Na voditeljevo vprašanje o sinhronizaciji javne predstavitve poročila Računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme z vložitvijo konstruktivne nezaupnice je Avbelj ocenil, da je Računsko sodišče z ravnanji sedanjega predsednika, ki tudi zamenjal namestnika, da bi bilo poročilo čim prej predstavljeno, vzpostavil dvom v neodvisnost in strokovnost tega organa, ki je sedaj izpostavljen očitkom, da je zgolj orodje političnega boja. Kot takega ga na potrebujemo, izpostavlja dr. Avbelj, ki ob tem komentira nedopustno prakso honorarnega dela predsednika Računskega sodišča: »Nič ni narobe, če posameznik v Republiki Sloveniji dobro zasluži, a v javnem sektorju ste v poslanstvu institucije, ki jo vodite zato po naravi stvari tovrstno ravnanje ni združljivo z naravo inštitucije, ki jo imenujemo Računsko sodišče.« Po prepričanju dr. Avblja je trenutna kriza zaradi epidemije na dan naplavila »vse najslabše« v našem narodu: »Razklali smo se, radikalizirali smo se, profesionalne standarde smo prepustili tistemu čemur se splača, popolnoma smo odstopili od načel civilnosti. O tega, da je treba vendarle v demokratični družbi, če naj ta prosperira na dolgi rok, krepiti dialog, ki bo povezoval ljudi in bo krepil neko sredinskost v družbi. Gre za krepitev sredine, kjer se bodo prekrivale skupne vrednote državljank in državljanov in ki bo potem potegnila ta voz naprej. Tega ni počela politika, tega niso počeli mediji in bojim se, da tega niso počeli niti tisti mediji, ki so k temu najbolj poklicani – to je pa seveda javni, nacionalni RTV servis« Na voditeljevo vprašanje ali kolegi na RTV po njegovem niso bili dovolj povezovalni oz. pomirjujoči je dr. Avbelj odgovoril: »Ne gre za »pomirjujočnost«, gre za profesionalnost. Gre za zavzemanje k resnici in gre za krepitev nekega sredinskega jedra republike./…/ Če ste gledali nemško televizijo so povedali, da tisti, ki radikalno protestirajo na ulicah, za katere je vse narobe, da gre v bistvu za ekstremiste, da gre za radikalce. Lepo so povedali kaj je na stvari kateri so izzivi, kateri so najvažnejši odgovori in kako naj se vedemo da bomo skozi to krizo prišli najmanj poškodovani, da bi naprej normalno živeli.Mi pa smo bili tu, v Sloveniji v tem našem mehurčku, priča nekemu shisteriziranemu, pogosto skrajno navijaškemu poročanju, da ne rečem kratko malo tudi propagandi.«
Janez Kodila je nekdo, ki ve, kaj pomeni najesti se zarečenega kruha. Je to naš prvi gost v novem letu. Pred 20-imi leti je od očeta prevzel, po starem bi rekli mesarijo, in jo spremenil v sodobno podjetje, razvil nekaj danes že prepoznavnih in uspešnih blagovnih znamk, ter začel pobirati nagrade in priznanja za svoje delo. Glede na to, da je zdaj že prešel Abrahamova leta, bi moral vedeti, kaj je to modrost.
Gost oddaje Intervju bo pravnik, profesor in raziskovalec, dr. Dragan Petrovec, doma in v tujini uveljavljen kot vodilni strokovnjak za izvrševanje zaporne kazni. Poleg teoretskega znanja ima tudi bogate praktične izkušnje, saj je sredi sedemdesetih let izpeljal uspešen in pomemben poskus z odprtim ženskim zaporom na Igu. S pretanjeno občutljivostjo se odziva na pojavljanje nasilja, represije, avtoritarnosti in kršenje človekovih pravic. S profesorjem Petrovcem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Voditelj Jože Možina je tokrat v oddajo Intervju povabil upokojenega nadškofa ddr. Antona Stresa, ki je s sodelovanjem v Komisiji Pravičnost in mir ter v Odboru za varstvo človekovih pravic pomembno prispeval k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Najprej sta se dotaknila posebnosti časa, ko so zaradi epidemije onemogočeni verski obredi, prvič v zgodovini v takem obsegu. Stanje pa povzroča številne stiske, saj je verska svoboda ena temeljnih človekovih pravic tudi po naši ustavi, in ne »konjiček«, kot jo želijo opredeliti nekateri manj strpni politiki. Dr. Stres je ob tem izrazil zaskrbljenost nad razklanostjo slovenske politike, ki je večinoma posledica tega, da se leva politična opcija, ki ima oporo v prevladujočih medijih, ne zmore sprijazniti, da ni več na oblasti. Osupljivo je zlasti, da se vlado skuša spodkopati, čeprav ima to izrazito slabe posledice za uspešen spopad z epidemijo. V tem kontekstu je dr. Stres kritičen tudi do medijev in javne RTV, ki je izrazito favorizirala in medijsko podpirala protivladne proteste, ignorirala pa npr. Pohod za življenje. Gost je tistim, ki govorijo, da imamo zdaj diktaturo, obudil spomin na komunistično diktaturo, ki je desetletja sistematično preganjala tudi Cerkev. V nadaljevanju sta se sogovornika dotaknila desetletij, ko je bila Cerkev v Sloveniji hrbtenica opozicije ter je prek Teoloških tečajev, Komisije Pravičnost in mir ter z delovanjem nadškofa Alojzija Šuštarja jedro demokratičnega prozahodnega razmišljanja. Tako so katoličani bistveno prispevali k slovenski osamosvojitvi in osvoboditvi, tudi s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, ki so se ga množično udeležili. Izjemno zanimivi so pogledi ddr. Stresa na sodobne filozofske in miselne tokove, še posebno o kulturnem marksizmu in skrajnem levičarskem anarhizmu. Ob koncu pogovora je gost odgovarjal na bolj osebna vprašanja, tudi glede napačnih ravnanj in afer, ki so v preteklosti zaznamovali njegovo škofovsko službo. Ddr. Stres je ob tem poudaril, da se kot človek zaveda svoje pomanjkljivosti in nepopolnosti. Ob precejšnji konceptualni zmedi, ki je zajela svet in Evropo, vidi edino možnost in pot v vrnitvi h koreninam; tam so viri za preživetje Slovenije in Evrope.
Dr. Maja Rupnik je mikrobiologinja, mednarodno priznana znanstvenica, za svoje raziskave nagrajena tako doma kot v tujini. Najraje se posveča koristnim mikrobom, razvila je tudi eno izmed znanstvenih metod, ki jo standardno uporabljajo povsod po svetu. Je vodja Oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru ter redna profesorica na Medicinski fakulteti v Mariboru.
Nina Medved je pesnica, kulturna producentka, urednica, prevajalka, performerka in fotografinja. Je iz Maribora, zaključila je študij primerjalne književnosti in francoščine, danes pa ima status samostojne ustvarjalke v kulturi. V lanskem letu je zmagala na festivalu mlade literature Urška in postala Uršljanka leta 2019. Vabimo vas, da si oddajo Dober večer in pogovor z Nino Medved ogledate v ponedeljek 14. decembra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Gost oddaje Intervju bo starosta etnologije na Slovenskem dr. Janez Bogataj, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ki je ljubezen do etnologije prenašal na generacije študentov etnologije in kulturne antropologije. Raziskoval je rokodelstvo, kulturno dediščino, šege in navade, turizem, poslovna in protokolarna darila, gastronomijo in kulinariko ter svoja dognanja kot avtor ali soavtor zapisal v skoraj 80 knjig. Teme intervjuja bodo pomen decembrskih praznikov in običaji, ki jih spremljajo, slovenski odnos do etnološke zapuščine, izginevanje in oživljanje tradicionalnih podeželskih in urbanih obrti ter rahljanje meril pri imenovanjih na najvišje vodstvene položaje v slovenskih muzejih in galerijah. S profesorjem Bogatajem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost tokratne oddaje Dober večer bo vinogradnik in vinar Božidar Zorjan s Tinjske gore nad Slovensko Bistrico. Njegovo vino se je sredi letošnjega leta povzpelo v svetovni vrh tako imenovanih oranžnih ali jantarnih vin. Za uspehom stoji zanimiva zgodba, ki vam jo želimo predstaviti v naši pogovorni oddaji.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. V javnosti je najbolj znana po dolgoletnem boju proti prisotnosti rakotvornega azbesta in boju za azbestne bolnike. Poleg tega se ukvarja s poklicnimi boleznimi, mobingom na delovnem mestu, umrljivostjo; seznam njenih poklicnih aktivnosti je še daljši. V zadnjem času se ukvarja s težavami zaradi epidemije koronavirusne bolezni v delovnih organizacijah. Kot mlada zdravnica je začela kariero v ambulanti v Postojni, se v naslednjih letih odločila za specializacijo iz medicine dela, doktorirala je v ZDA, danes pa je doma in v svetu priznana strokovnjakinja na področju vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi, bolje rečeno: na bolezni in smrti ljudi. O svoji poklicni poti, na kateri ni manjkalo polen pod noge, govori odkrito in neposredno; takšno jo javnost tudi pozna. Naj gre za poklicne bolezni ali virus covida 19, vedno je pomembno, da se ob ustrezni delovni zaščiti delavcev ustrezno spremenijo tudi delovne razmere, pravi. In tam, kjer imajo ozaveščeni delodajalci ustrezno znanje, je vse to mogoče, kjer takih delodajalcev ni, pa delavci trpijo tudi med koronakrizo. Sicer pa bomo prof. dr. Metodo Dodič Fikfak malo pobliže spoznali tudi osebno, saj ji je pri delu v nepogrešljivo oporo njena družina.
Lahko je general Maister, lahko je Dedek Mraz in lahko je minister v odstopu. Je pa tudi preprosto Bojan Maroševič, dramski in filmski igralec, ki stoji trdno na tleh, medtem ko mu mimo glave švigajo oblaki. Če ne želite zamuditi pogovora z njim, se nam pridružite v ponedeljek 30. novembra ob 20.00 na Televiziji Maribor. Pogovor se bo začel z : Dober večer, oddajo pa vodi Eva Stavbar.
Tokrat bo gost oddaje Intervju Miran Zupanič, filmski in televizijski režiser, dobitnik številnih domačih in tujih priznanj, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nekdanji predsednik Nacionalnega sveta za kulturo, krajše obdobje tudi predsednik Programskega sveta RTV, ter dober poznavalec in premišljevalec kulture, umetnosti in kulturne politike. Miran Zupanič je avtor številnih dokumentarnih in igranih filmov, med njimi Otroci s Petrička, Kocbek - pesnik v pogrezu, Operacija Cartier, Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine ter Poj mi pesem – dokumentarni film o Vladu Kreslinu. Z Miranom Zupaničem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat v Intervjuju: dr. Jožef Smej, škof, pesnik, pisatelj, prevajalec in preučevalec kulturne preteklosti Prekmurja. V svojih romanih, esejih in znanstvenih člankih skrbno beleži usode ljudi med Muro in Rabo, ki so ohranjali in razvijali kulturno identiteto prekmurske pokrajine.
Dr. Urban Bren je kemik, eden od prorektorjev na Univerzi v Mariboru,. Predava tudi na Univerzi na Primorskem. Kot študent je prejel vse nagrade, ki so namenjene mlajšim raziskovalcem v Sloveniji, letos je dobil še Preglovo nagrado za izjemne dosežke na področju kemije. Med njegovimi znanstvenimi članki je tudi eden, ki ga je objavil skupaj z Nobelovim nagrajencem za kemijo. Pa jih je komaj dopolnil 40.
Kako uspešna je vlada v boju z epidemijo covida 19 in njenimi posledicami? Koliko je možnosti za konstruktivno nezaupnico vladi, ki jo napovedujejo opozicijske stranke? Se bo politika do decembra poenotila o spremembah zakonodaje, ki bi volivcem omogočile odločilni vpliv na izbiro? Ali lahko odzivi premierja ob ameriških volitvah vplivajo na kredibilnost predsedovanja Slovenije Evropski uniji prihodnje leto? O teh in drugih aktualnih temah v Pogovoru s predsednikom vlade in nato v Pogovoru z opozicijo - v četrtek, 19. novembra, ob 20. in 21. uri na prvem programu Televizije Slovenija. Voditeljica: Tanja Gobec
Neveljaven email naslov