Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnje kramljanje oddaje Dober večer smo povabili takorekoč kolega novinarja, danes pa v prvi vrsti kot asistenta na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko - smer medijske komunikacije, magistra Petra Čakša. Kjer je le mogel in znal je seveda najprej iskal znanja, zlasti v radijskem novinarstvu, zdaj ko se je tega že kar nekaj nabralo, ga z največjim veseljem posreduje novim generacijam? Spekter predmetov pri katerih sodeluje je neverjetno velik. Peter Čakš pa se ob vsem omenjenim ukvarja še z mnogimi rečmi. Katerimi? Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Tokrat bo z nami predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, doktorica Barbara Riman. Prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Zakaj je tako? Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Dober večer je Petra Kolmančič, sociologinja kulture in filozofinja, predvsem pa pesnica. Na skoraj da predvečer slovenskega kulturnega praznika smo jo, med drugim, vprašali, kako je živeti v Mariboru, ki ga sama označuje za mesto brez razvojne vizije? Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu oddaje!
Prof.dr. Marko Noč je mednarodno priznan kardiolog, je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, izredni član SAZU, kar vse dokazuje, da sodi v vrh evropske kardiologije. Ukvarja se s srčnimi bolniki in prav po njegovi zaslugi ali z njegovo pomočjo se je umrljivost bolnikov s srčnim infarktom bistveno znižala. A to je le eden izmed dosežkov. Za svoje znanstveno delo je pred kratkim dobil tudi Zoisovo nagrado. V mednarodnem merilu je avtor številnih člankov v uglednih medicinskih publikacijah in mednarodnih učbenikih s področja akutne kardiologije. Širša javnost ga pozna predvsem kot vztrajnega borca proti nepravilnostim v zdravstvenem sistemu, pri javnih nabavah medicinskega materiala in borca proti korupciji v lastnih vrstah. Dejstvo, da danes slovenske bolnišnice plačujejo občutno nižje cene za žilne opornice, je tudi njegova zasluga. Pravzaprav je bil sam iniciator te dolge bitke z dobavitelji in vodstvi bolnišnic za nižje cene žilnih opornic, v kateri je, preko članstva v komisijah in z javnim angažiranjem, tudi sodeloval. V zadnjem času je močno odmevala nedodelitev sredstev za prijavljeni raziskovalni projekt, ki so ga javnosti neznani recenzenti Agencije za raziskave in razvoj ocenili za pol točke premalo, da bi dobil denar. Tudi v tem primeru je bila javna izpostavljenost dr. Noča tista, ki je vsaj malo razkrila sistem dodeljevanja državnega razvojnega denarja. O vsem tem dr. Noč iskreno pripoveduje tudi v tokratnem Intervjuju. Voditeljica Lidija Hren.
V oddaji Dober večer bomo nocoj gostili gospo Ido Baš. Napovedovalko, voditeljico, moderatorko, predavateljico in še kaj bi se našlo. Z njenim glasom in obrazom so zaznamovane številne radijske in televizijske oddaje. Od leta 1969 je njeno delovno orodje mikrofon, Doma hrani tudi kristalnega. Gre za najvišje priznanje Društva slovenskih napovedovalcev. Dobijo ga samo tisti, ki znajo z besedo in jim ta veliko pomeni. Voditeljica oddaje je dr. Polona Pivec. Vabljeni k ogledu!
Gost oddaje Dober večer je dr. Silvo Devetak, ki je najpomembnejši del svoje akademske kariere posvetil zaščiti človekovih pravic, narodnostnim, etničnim in drugim manjšinam. Odnose med Ukrajino in Rusijo, migracije, pretok delovne sile, medverske odnose, spoštovanje človekovih pravic in prava v državah jugovzhodne Evrope, je raziskoval že na prelomu tisočletja, ko ni bilo sirskih beguncev, in si politične elite niso belile glave z naraščajočo popularnostjo radikalnih idej ali jezo delavskega in nižjih slojev srednjega razreda. Kje smo danes, in kaj smo spregledali? Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
V naši oddaji je tokrat pred dnevi razglašena Slovenka leta gospa Polono Lah. Pobudnica medgeneracijskega sodelovanja. Življenje ji je dajalo in jemalo. Pravi, da jo zaboli, če ljudem ne more pomagati. Želela je biti vzgojiteljica, torej z najmlajšimi, a je službeno pristala pri starejših. Zmagovalka za najboljšo diplomo, tajnica leta, danes je vodja projektov v domu Danice Vogrinec. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina bo priznani psiholog in psihoterapevt Andrej Perko spregovoril o svojem zgledu boja z alkoholno zasvojenostjo. Ob metodi dr. Ruglja se ni le fizično ozdravil odvisnosti, vzpostavil se je kot njegov naslednik, ki že več kot 20 let rešuje ljudi v stiski. Gre za najtežjo a tudi najuspešnejšo metodo, kot pravi. Njen končni rezultat je vsesplošni intelektualni in duhovni dvig človeka in višja raven zavedanja. K njemu ne prihajajo le alkoholiki, teh je le 15 odstotkov, ampak ljudje, ki bi radi izboljšali kakovost svojega življenja. Posebej izpostavlja primer uspešnih samskih ženski, ki si težko dobijo moškega partnerja. Ob tem se naveže na sodobno zahodno družbo, ki, kot pravi, moške potiska iz družbenega in celo družinskega življenja. Gre za »kulturno kastracijo moških« o čemer je pisala že dr. Vesna Vuk Godina. Dr. Perko meni, da je šla feminizacija družbe predaleč in da vsi, posebej ženske, pogrešajo »prave moške«. Ti pa izginjajo, dodaja dr. Perko, ker ob izločanju moških ni več vertikalne avtoritete, ki je nujno potrebna za vzgojo: »Fante je treba vzgajat, pripravit na realno življenje. Mama je vedno ljubeča, oče pa ne, mora pripravit svoje otroke, zlasti fante, da bodo lahko v tem življenju, ki je kruto, napredovali«. Dr. Perko meni, da gre po njegovem pri »kriminalizaciji moških« za zaroto kapitala, ki v družbi brez avtoritete lažje uveljavlja svoje interese. Ustvarja se »množica, ki je pripravljena molčati«, kar ustreza tudi politiki. Za razliko od drugih kultur po svetu, ki imajo naboj in energijo je zahodna družba po njegovem v upadu ali celo zapisna na »kulturi smrti«. Ena od stran poti, ki je po njegovem je sedaj pogosto favorizirana teorija spolov, ki je za dr. Perka v nasprotju z naravnimi zakoni. Dr. Andrej Perko je po lastni izkušnji in izkušnjah svojih skupin prepričan, da je predpogoj za uspešno soočanje s težavami disciplina in pripravljenost za napor tako fizični kot tudi intelektualni in duhovni. Pogovor s priznanim in uspešnim psihologom in psihoterapevtom nam ponuja drugačen pogled na številne aktualne pojave. Njegov uvid je pogosto nasproten z »glavnim tokom« ter zato še toliko bolj zanimiv in dragocen.
Prvi gost oddaje Dober večer v letu 2019 je dolgoletni novinar in urednik Radia Maribor Anton Petelinšek, ki je eden izmed novinarjev z najdaljšim stažem na nacionalni radioteleviziji, ki poroča o verskih in religijskih vsebinah. Tudi na ta način udejanja svoje prepričanje, da se nacionalni mediji morajo bolj približati svojim uporabnikom, legendarne pa so njegove Radijske delavnice znancev in druge oddaje, o katerih se bomo z njim pogovarjali. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Tokratni Intervju namenjamo vstopu v stoto obletnico združitve Prekmurcev z matičnim narodom.Danes se zdi življenje v skupni državi nekaj samoumevnega, nekaj, kar je od vedno tako. V resnici pa je bilo dolga stoletja življenje ljudi pod ogrsko krono, drugačno od življenja v deželah v avstrijskem delu nekdanje monarhije in z njim slabo povezano. Naš gost je eden najboljših poznavalcev kulturne zgodovine Prekmurja, Franci Just. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Ob izteku »Cankarjevega leta«, v katerem smo obeleževali stoletnico pisateljeve smrti, bo gost oddaje Intervju novinar, publicist in televizijski voditelj Marcel Štefančič, avtor najnovejše celovite študije del slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Andrej Razdrih je odvetnik že celo poklicno življenje. Obenem je eden najuspešnejših in najbolj produktivnih mediatorjev pri nas; za mediacijo se je navdušil takoj, ko je na prelomu tisočletja ideja zaživela tudi v Sloveniji. Veliko manj so v širši javnosti znane njegove druge aktivnosti, ki se nanašajo predvsem na številne projekte v okviru Odvetniške zbornice, v kateri je tudi član upravnega odbora. Med bolj znanimi je pro bono dan odvetniške pomoči; prav pred dnevi je zbornica izpeljala osmi tovrstni dan brezplačne odvetniške pomoči tistim, ki si dobrega odvetnika težko privoščijo.Med Razdrihove bolj znane ideje spada tudi Ljubljanski maraton, množična prireditev, ki jo danes pozna vsa Slovenija, v pogovoru razloži zanimivo zgodbo kako se je sploh rodila ideja Ljubljanskega maratona in kako mu jo je uspelo udejaniti. V pogovoru Razdrih odkrito spregovori tudi o odvetniški etiki, ki jo tudi predava, o problemih pravne države, mestoma pa je tudi zelo oseben, ko spregovori o tem, kdaj je kot odvetnik doživljal največje osebne stiske. Voditeljica Lidija Hren.
Za predsednikom države Borutom Pahorjem je prvo leto drugega mandata v predsedniški palači. Kako je ta mandat drugačen od tistega, ki se je iztekel lani v tem času. V državi se slabo slišimo, še slabše pogovarjamo. Evropa v senci migrantske krize in razmaha populizma je pred evropskimi volitvami in brexitom. Pogovor s predsednikom države o tem, kje smo in kam gremo. Voditeljica Manica J.Ambrožič
V oddaji Dober večer se bomo pogovarjali z gostom, ki je včeraj praznoval 75 let. Po poklicu je ekonomist, v lasti ima glasbeno založbo, vse življenje pa živi na Studencih v Mariboru. Večina ljudi ga doživlja predvsem kot glasbenika, saj je godbo, ki jo sam vodi že 51 let, dolga leta vodil njegov oče, s katerim si delita enako ime. Zato naš gost ob svojem še vedno doda še oznako mlajši. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
V ponedeljek politična inventure leta 2018 - ne na 100., ampak na 96. dan dela nove vlade. 50 minut s predsednikom vlade in 50 minut z opozicijo. Kaj obljublja vlada, s čim se ne strinja opozicija in kje, če sploh kje, so pripravljeni skupaj Slovenijo potegniti naprej. Voditelj Slavko Bobovnik.
V ponedeljek politična inventure leta 2018 - ne na 100., ampak na 96. dan dela nove vlade. 50 minut s predsednikom vlade in 50 minut z opozicijo. Kaj obljublja vlada, s čim se ne strinja opozicija in kje, če sploh kje, so pripravljeni skupaj Slovenijo potegniti naprej. Voditelj Slavko Bobovnik.
Oplotnica je kraj znan že iz rimskih časov, ko je tod vodila pot iz Italije skozi Norik do Panonije, in so imeli v vasi Čadram gostišče za popotnike. Iz Oplotnice, ki je bila do 18. stoletja v lasti Žičke kartuzije, prihaja tudi naša nocojšnja gostja - Anja Hohler, univerzitetna diplomirana inženirka agronomije, ena od treh žensk predsednic vinogradniških društev v Sloveniji. Vabljeni k ogledu!
V tokratnem intervjuju imamo edinstveno priložnost, da s sogovornico, Saro Bevc Jonan, begunko iz Bagdada, spoznamo zgodovino skoraj dva tisoč let stare Kaldejsko babilonske cerkve z Bližnjega vzhoda, ki v zadnjih letih pod udarom islamskih skrajnežev doživlja svoje najtežje trenutke in je dejansko na pragu izumrtja. Sarina družina, ki je sodila v višji, izobraženi sloj iraške družbe, je dobro živela, dokler ni prevladal radikalni islam. S svojega doma so bili prisiljeni bežati potem, ko so jim začeli groziti s smrtjo, češ, da jim ni mesta v muslimanski družbi. Kristjani so tako postali dvojne žrtve, ki jih ne ščiti nihče. Sarina družina se je podala na tvegano pot begunstva. Iz Iraka so prek Sirija in Turčije ilegalno prispeli na Balkan in od tu v Slovenijo. Tihotapci, ki so jim morali plačati tisoče evrov, so jim v Novi gorici zatrdili, da so že v Italiji. Tako so ostali v Sloveniji, Sara se je poročila, se naučila slovenščine in se dobro vključila v slovensko skupnost. Po izobrazbi je inženirka fizike, v Sloveniji pa dela z begunci, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter poučuje arabščino. Rada pomaga ljudem v stiski, posebej beguncem, a obenem ocenjuje, da je politika Evrope do tega vprašanja naivna in kratkovidna, saj bogate muslimanske države nočejo sprejemati svojih bratov po veri, tako da ima migrantski pritisk na Evropo tudi politično ozadje. Priseljenci z drugačno kulturo, vero in tradicijo so ljudje v stiski. Pogosto imajo težave z integracijo v evropskih državah, med njimi pa so tudi taki, ki se kulturnemu okolju države gostiteljice niti nočejo prilagoditi. Sara, ki se je zelo dobro naučila slovenskega jezika in težav z integracijo ni imela, pravi: »Če smo prišli sem, normalno, da spoštujemo našo novo deželo in prvi korak je, da se naučimo jezika. Če hočem biti del družbe, če hočem biti Slovenka, moram govoriti slovensko.« Ob tem, da spoštuje slovenske navade in kulturo, poudarja, da je obenem ponosna tudi na svojo iraško poreklo, ki ga ohranja. Posebej zanimivo je, ko nam med pogovorom, v aramejščini, kaldejskem obrednem jeziku, ki so ga je govoril v Jezusovih časih, prebere molitev. Zelo zanimiv je njen pogled na svet, posebej na Evropo, za katero meni, da izgublja svojo moralo in vrednote. Glede svoje druge domovine pa pravi: »Moji ljubi Sloveniji želim mir, da bi vedno živeli v miru. In da bomo Slovenci, kamor se štejem, ohranili svojo kulturo in skrb za državo. Da ne bomo mi potem izgubili vsega. Res ne želim, da bi se zgodilo kot z nami, Kaldejci, Aramejci. Mogoče nismo znali dovolj skrbeti za svojo domovino. Ne želim, da bi Slovenci to izgubili.« Pogovor vodi dr. Jože Možina
Breda Varl je vsestranska umetnica. Na svoji več kot 50 let trajajoči ustvarjalni poti je delala na različnih področjih, res pa je, da jo poznamo kot predano lutkovni umetnosti. Študij arhitekture je uspešno zaključila, a potem nikoli ni delala v tem poklicu, ker je s Tinetom Varlom pač vzljubila lutke. Je scenografka, kostumografinja, grafična oblikovalka, režiserka lutkovnih predstav, avtorica dramskih besedil, ilustratirka in pegagoginja. Delovala je v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih in še vedno jo srečujemo povsod, kjer potrebujejo njeno široko znanje.
Tokrat bo gost intervjuja kontraverzni ruski pisatelj, publicist, televizijski voditelj in poklicni vojak Zahar Prilepin. Je avtor številnih romanov, v slovenščino je preveden njegov roman Samostan, ki opisuje prvo stalinistično taborišče na Soloveških otokih. Zahar Prilepin je sodeloval v vojni v samooklicani Donbaški narodni republiki, s čimer je sprožil vrsto negativnih odzivov doma in v tujini. S pisateljem Prilepinom se je pogovarjala Ksenija Horvat
Neveljaven email naslov