Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Andrej Rahten se je po maturi v Celju vpisal na študij zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot štipendist ustanove Österreichischer akademischer Austauschdienst je študiral na Univerzi v Celovcu. Leta 2000 je na Filozofski fakulteti obranilo doktorsko disertacijo o dr. Janku Brejcu (1869-1934), Zanjo je bil odlikovan z zlatim znakom ZRC SAZU, kjer je tudi začel poklicno pot. Leta 2001 se je zaposlil na Ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je bil imenovan v kabinet ministra. Leta 2004 je bil imenovan za svetovalca za zunanjo politiko v kabinetu predsednika vlade, od leta 2008 pa je poleg predavanj na mariborski univerzi deloval na ZRC SAZU in ZRS v Kopru. Leta 2013 je prejel zlati častni znak Republike Avstrije. Od 2013 do 2017 je bil slovenski veleposlanik na Dunaju. Je avtor več znanstvenih monografij, ki obravnavajo zadnje obdobje življenja Habsburške monarhije v navezi s slovenskimi deželami in Slovenci. Oddajo je pripravil Stane Kocutar. Vabljeni k ogledu!
Dr. Erik Kerševan, vrhovni sodnik in tokratni gost oddaje Intervju, je iz anonimnosti prodrl v javnost prodrl že pred leti, kot pravni strokovnjak širokega razpona znanja. Njegova profesionalna pot do današnje funkcije vrhovnega sodnika ni bila običajna: namesto postopnega napredovanja v hierarhiji sodišč, je prišel s profesorskega mesta ljubljanske Pravne fakultete. Kratek čas je bil tudi svetovalec predsednika države, Danila Turka – in o tem obdobju pravi, da je prišel do pomembnih spoznanj, kako politika deluje v ozadju. Sicer pa v pogovoru komentira nekatera najbolj kritična vprašanja, ki se v zvezi s slovenskim pravosodjem pojavljajo v javnosti, pa tudi v pravni stroki: kaj je z neodvisnostjo slovenskih sodišč, ali imamo eno pravno državo za elito in drugo za običajne ljudi, zakaj je zaupanje v sodstvo tako nizko; kot napako oceni odziv Vrhovnega sodišča na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bo po njegovem še dolgo metala slabo luč na sodišče. Voditeljica Lidija Hren.
V današnji oddaji Dober večer gostimo Danijela Kalamara, direktorja Javnega podjetja Vodovod sistema B, Murska Sobota, nekoč pa uspešnega župana občine Grad na Goričkem. Sicer pa izjemno zanimivega in večplastnega človeka, ki ga zanima veliko reči, kar počne rad naredi dobro in kar nekaj za širše okolje pomembnih projektov je izpeljal v kraju, kjer je županoval. Več o njem boste izvedeli v oddaji Dober večer na Televiziji Maribor. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Gost nedeljskega intervjuja bo priznani slovenski zgodovinar in literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina, osrednja tema pogovora, ki ga bo vodil dr. Jože Možina pa bo zadevala 100 letnico konca prve svetovne vojne, ki jo obeležujemo prav na dan predvajanja. Ddr. Grdina je avtor več kot 30 znanstvenih monografij, prevedel in priredil pa je tudi številna besedila oper in operet, številna njegova dela pa so tudi prevedena. Širše tematike razmer pred in med prvo svetovno vojno se je Grdina lotil v svoji knjigi Slovenci med tradicijo in perspektivo – politični mozaik 1860 – 1918. Sogovornik bo orisal razmere pred prvo svetovno vojno, ko so bili Slovenci med gospodarsko najhitreje razvijajočimi se narodi in za tudi najbolj izobraženi. Mobilizacija, ko je cesar poklical vojake pod orožje 26. Julija 1914 je pomenila začetek nove dobe. Avstroogrska armada je prvi neuspeh doživela v Srbiji, hud poraz že v prvih tednih vojne pa ji je zadala ruska carska vojska v Bukovini, ko je padlo tudi zelo veliko slovenskih fantov. Maja 1915 je v vojno proti AO vstopila tudi Italija, ki je napadla na Soči, s tem pa se je bojevanje z vsemi razsežnostmi vojnih grozot preneslo tudi na slovensko ozemlje. Previdnost italijanskega poveljnika Cadorne in srdita obramba, ki jo je uveljavil poveljnik avstrijske obrambe Borojević sta botrovali temu, da Italijani niso prodrli proti Ljubljani, pač pa so jih v 12 soški ofenzivi nemško-avstrijske čete premagale in potisnile do reke Pad. Avstroogrska armada je visoko cenila slovenske vojake, saj so veljali za zanesljive in relativno izobražene, vseeno pa so številni med njimi tudi prostovoljno odhajali v ujetništvo, največ so jih zajeli Rusi. Ko je centralnim silam pojemala sapa so skušali na različne načine obrniti vojno sebi v prid. Tako so Nemci omogočili Leninu in ga plačali, da je v Rusiji začel revolucijo, da bi državo odvrnila od vojne proti Nemčiji. To se je z oktobrsko revolucijo tudi zgodilo. Vseeno pa izločitev Rusije ni rešila težkih ekonomskih razmer, ki so pestile Nemčijo in Avstroogrsko, ki sta, sploh po tem, ko so v vojno na strani antante na strani zaveznikov vstopile ZDA, ostali brez možnosti za zmago. 11. Novembra 1918 je začelo veljati premirje, sledile so mirovne pogodbe s premaganimi državami, ki pa so zaradi ponižujočih pogojev v mnogočem spodbudile nove napetosti, ki so privedle do nove vojne.
Tokrat bo gost Intervjuja nekdanji veleposlanik, publicist in predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Bojan Grobovšek. Ksenija Horvat se bo z njim pogovarjala o ohranjanju slovenske skupnosti v sosednjih državah in o morebitnem vzponu suverenistov na prihodnji evropskih volitvah.
Goste oddaje »Dober večer« je dr. Peter Simonič, profesor kulturne antropologije s Filozofske fakultete v Ljubljani. Je ljubitelj športa in glasbe, slednje je že v otroštvu v Mariboru povezal v folklorno dejavnost, ta pa je botrovala študiju etnologije in sociologije kulture. Je uspešen raziskovalec doma in v tujini, svoje raziskovalno delo pa povezuje z aktivnostmi v domačem okolju. Prav zato meni, da se mora nacionalna politika usmeriti v praktična življenjska vprašanja, da državljan pač ne more biti zgolj producent ali potrošnik - statistična notica v makroekonomskih projekcija. Ne smemo pozabiti, da smo predvsem ljudje. Z njim se je pogovarjal Stane Kocutar.
Gospa Breda Jurečko si pred leti ni znala predstavljati, da bo družinsko presenečenje - fotoaparat tako zaznamoval njeno življenje. Prvi koraki k lepi, estetski fotografiji so se začeli, nadaljevala pa številna potovanja po deželah širnega sveta, kjer so trenutki trajni. Obiskala je več kot 100 držav sveta, nazadnje se je mudila v Etiopiji, o njej, njeni fotografiji in njenih potovanjih, torej v današnji oddaji. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je že dolga leta znana kot neizprosna borka proti podnebnim spremembam. Sicer je predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, zadnjih 20 let tudi vodja Centra za biometeorologijo na isti fakulteti. Javnost, njeno znanstveno okolje in nevladne organizacije ji priznavajo pretežni delež zaslug za to, da se danes pretežni del slovenske javnosti zaveda vplivov podnebnih sprememb. Manj znano pa je, da se je pred davnimi 30 in več leti med prvimi zavedela globalnega problema za človeštvo, ki ga prinašajo podnebne spremembe. Vse številčnejši vročinski valovi, poplave, ujme in drugi ekstremni pojavi, ki so se intenzivirali v zadnjih nekaj letih potrjujejo, da je imela prav že pred tremi desetletji. V pogovoru razloži kakšni so bili ti začetki in kaj jo je vodilo k odločitvi, da bodo podnebne spremembe njena poklicna preokupacija. Velik ugled ima v svetu, prejela številna priznanja in nagrade, leta 2007 tudi Nobelovo nagrado, skupaj s skupino mednarodnih znanstvenikov. Doma? Doma ji ceno in pomen njenega dela priznavajo malo manj, pravi v pogovoru. In razloži, kako si to razlaga. Pravi, da obstaja upanje, da bodo svetovni in domači politiki vzeli bolj zares kot doslej nedavna opozorila in pozive k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju Mednarodnega odbora za podnebne spremembe pri OZN, katerega članica je prav tako bile pred leti. Sicer, se strinja, se nam po letu 2030 slabo piše, čakajo nas nepredvidljivi dogodki, suše, poplave, izumiranje rastlinskih vrst, bolezni. V zadnjem času se intenzivno ukvarja z osveščanjem ljudi, predvsem mladih, o posledicah podnebnih sprememb in nujnosti ukrepanja. Prav zanje je napisala nekaj knjig. Upa, da bodo prav osveščene mlade generacije pomemben pritisk na politike, ki odločajo. Voditeljica Lidija Hren.
"Jože Svetina je scela zapisan slikarstvu. Zanj je likovni svet del življenja, kakor zrak in voda. Kvintesenca Življenja torej. Že iz otroštva predan občudovanju narave je to svojo nadarjenost prenesel v mladostna in zrela leta", je v monografiji o slikarju in likovnem pedagogu Jožetu Svetini zapisal Drago Medved. Na področju velenjske občine je Jože Svetina nekdo, brez omembe katerega ne gre, ko opazujemo razgibano kulturno življenje v tem delu Slovenije. Mala Napotnikova kiparska kolonija, ki jo je osnoval, je fenomen v slovenskem prostoru in širše. Že 45 let namreč išče in spodbuja nadarjene osnovnošolce, naj se predajo umetniški žilici v sebi, naj na svet pogledajo iz sebe in mu dajo novo obliko.
V tokratnem nedeljskem intervjuju je Jože Možina gostil polkovnika slovenske vojske dr. Tomaža Kladnika, ki je predstojnik katedre vojaških ved v Centru vojaških šol v Mariboru. Gre za enega največjih poznavalcev naše vojaške zgodovine zato se je pogovor sukal predvsem na to temo. Slovenci smo narod z bogato vojaško zgodovino, vendar smo se po izgubi karantanske samostojnosti borili za tuje vojske. Kot vojaški subjekt se pojavimo v vojski, ki je premagala Turke v bitki pri Sisku leta 1593, medtem ko je bil v večinsko slovenskih polkih avstroogrske armade upoštevan tudi slovenski jezik. Dr. Kladnik je spregovoril o oblikovanju prvih enot slovenske vojske po Maistrovem prevzemu oblasti v Mariboru novembra 1918. Maistra je, tako Kladnik, oblikovala drznost, pa tudi nacionalne zavest, brez katere ne bi storil pogumnih dejanj in obranil slovenske severne meje. Njegova vojska se je pozneje »utopila« v srbski oz. jugoslovanski s kraljevino SHS. Podobno je bilo s slovensko partizansko vojsko leta 1945, ki je tudi povsem izgubila slovensko komponento kljub temu, da so se nekateri slovenski častniki temu upirali. Polkovnik Kladnik je spregovoril o svoji knjigi Slovenska partizanska in domobranska vojska, v kateri je iskal stične točke v vojskah sicer sovražnih taborov. Osebno se je kot vojak oz. rezervni oficir formiral v Bileći, kjer je dodobra spoznal ustroj JLA, ter pozneje v Teritorialni obrambi. Sodeloval je v zaščiti prve generacije slovenskih nabornikov v Pekrah. Teritorialna obramba socialistične republike Slovenije je leta 1990, v času prvih demokratičnih volitev propadla, saj je njeno slovensko poveljstvo, zvesto Beogradu, pristalo na razorožitev. Na pobudo Toneta Krkoviča ter obrambnega in notranjega ministra nove Demosove vlade se je tajno začela formirati nova struktura, ki ni bila več podrejena ciljem Jugoslavije in režima ampak demokratični Sloveniji, ki se je pripravljala na razglasitev neodvisnosti. Kladnik je zatrdil, da so bili temelji Slovenske vojske, kot Teritorialne obrambe Republike Slovenije postavljeni leta 1990 in ne 1968, ko je za potrebe takratnega režima in skupne države JLA oblikovala sebi podrejen teritorialni vojaški ustroj.
V oddaji gostmoi matematika in skoraj dve desetletji državnozborskega poslanca Rudija Mogeta. Že desetletje ni več aktiven v političnem življenju, je pa politično razmišljanje v njem še vedno živo. Je zaskrbljen ali gleda v prihodnost z zaupanjem? Voditelj oddaje je Stane Kocutar. Vabljeni k ogledu!
Poglavar rimsko katoliške cerkve, papež Frančišek je v minulem tednu odprl škofovsko sinodo, ki v ospredje postavlja mlade. Sinoda prihaja v času, ko Cerkev pretresajo številne afere. V Evropi, najbolj sekularni celini, je tudi v tako tradicionalnih katoliških državah, kot sta Irska in Španija opaziti upad vernosti, hkrati pa vse več težav pri razumevanju in sprejemanju drugih ver, islama in celo judovske vere. Gost Intervjuja bo religiolog, doktor Aleš Črnič, z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Prav na današnji dan pred 50-imi leti je v Mariboru začelo delovati prvo TV-dopisništvo takratne Televizije Ljubljana. V minulih dneh smo poskusili navezati stike z vsemi takratnimi začetniki televizije na Štajerskem, in tako bo nocoj z nami v oddaji prvi televizijski snemalec v takratnem dopisništvu Joco Žnidaršič. Pridružite se nam, in prisluhnite njegovim spominom, pa tudi kakšnemu aktualnemu komentarju! Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved.
V tokratni oddaji je Jože Možina v studio povabil eno najbolj priznanih in uspešnih slovenskih zdravnic dr. Metko Zorc. Gostja, ki jo odlikujeta izredna delavnost in skrb za pacienta, je dobila odlično popotnico za življenje že svoji primarni družini, ki je sodila v predvojno ljubljansko meščanstvo. Po vojni so jih oropali premoženja, a ostale so vrednote, ki so jo osebnostno oblikovale in popeljale v svet. Po študiju medicine in biologije se je specializirala za bolezni srca in ožilja v Clevelandu, pozneje pa še v Ženevi in Buenos Airesu. V Švici je zaključila tudi študij medicinskega managementa. Z velikim navdušenjem je vodila prvo presaditev srca v takratni Jugoslaviji, svoje veščine, ki so kombinacija medicinskega znanja in sposobnosti ustvarjanja dobrega kolektiva oz. organizacije, pa je udejanjila v medicinskem centru Medicor, ki kot koncesionar dela v slovenskem javnem zdravstvu. Dr. Zorčeva je živo razložila kako in zakaj je njihov center uspešen kljub temu, da opravlja operacije na najvišji ravni in za tretjino ceneje kot npr. UKC Ljubljana. Odgovorila je tudi na vprašanje o zdravljenju Igorja Bavčarja, ko je bila deležna številnih napadov v javnosti. Z voditeljem sta se posebej posvetila problematiki v slovenskem javnem zdravstvu, kjer sta rak rana slaba organizacije in ponekod tudi korupcija. Zorčeva je podobno razgrnila svoj pogled na zmanjšanje oz. odpravo čakalnih vrst, kar je oblast sicer obljubljala a so vrste postale še daljše. Javno, v oddaji, je ponudila svojo pomoč in znanje ter znanje svojih kolegov, da se ta sramotna jara kača slovenskega zdravstva odpravi. Podobno velja tudi za otroško srčno kirurgijo, kjer vidi problem predvsem v slabih odnosih, ki so razbili kolektiv. Zorčeva na primeru Medicorja in na podlagi svojih izkušenj meni, da tudi sedanja ureditev ne bo uspešna, ker ima tudi v samem UKC-ju veliko nasprotnikov. Izpostavlja, da se uspešne rešitve zgodijo predvsem s pomočjo predanih, po možnosti tujih zdravnikov, ki jim ne gre le za denar. Tak primer pozna iz Grčije. V Sloveniji je še vedno kaznovan tisti, ki probleme v zdravstvu, npr. korupcijo razkrije, kot se je to zgodilo njenemu kolegu dr. Noču, ki je v parlamentarni komisiji Jelke Godec pripomogel k razgradnji korupcijske verige nabave žilnih opornic po štirikratni ceni. Zorčeva priznava, da pri uspešnem zdravljenju ni potrebno le znanje ampak je uspeh odvisen tudi od odnosa med zdravnikom in pacientom. Pravi, da se na svoje bolnike zelo naveže. V Sloveniji, ki jo ima izredno rada in se z njo ponaša pri kolegih v svetu pa jo v zadnjem obdobju moti apatija in mentaliteta medsebojnega nasprotovanja ter sovraštva. Meni, da je leresnica tisti temelj na katerem lahko pozabimo rane iz preteklosti. Voditelj Jože Možina.
Dr. Karmen Teržan Kopecky, mariborska germanistka, prevodoslovka, soutemeljiteljica Filozofske faklultete UM in predsednica Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva, je prva Slovenka, ki je prejela najvišje avstrijsko državno odlikovanje. Prvi dobitnik tega prestižnega priznanja je bil rektor dunajske Univerze dr. Fran Mikliošič, dr. Teržan Kopeckijeva pa ga je prejela za področje znanosti in umetnosti in sicer zaradi zaslug pri čezmejnem povezovanju na univerzitetni ravni in kulturnega dela na obeh straneh Štajerske.To pa je le eno od visokih priznanj, ki jih je prejela še vedno aktivna Mariborčanka, ki jo bomo gostili v oddaji Dober večer.
Verjetno se še z nobeno gostjo nisem tako dolgo dogovarjal za intervju, kot prav z nocojšnjo. Njen oder je svet, njeno vodilo je strast, edina stalnica v njenem življenju so spremembe. Naša gostja v oddaji je koreografinja Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru Valentina Turcu. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Gost: JURIJ GROZNIK, generalni državni odvetnik Jurij Groznik je skoraj celo profesionalno kariero – če odmislimo leta pripravništva – zaposlen na državnem odvetništvu. Pred dvema letoma se je povzpel na čelo te institucije, postal je generalni državni odvetnik. V tej vlogi je sodeloval pri spreminjanju zakona oz. reformi pravobranilstva, to je bilo v času nekdanjega ministra za pravosodje, Gorana Klemenčiča. Takrat so se državni pravobranilci preimenovali v državne odvetnike. Groznik v pogovoru podrobneje pojasni nedavno reformo, vlogo državnih odvetnikov pred domačimi in tujimi sodišči, spremembe statusa iz državnih funkcionarjev v javne uslužbence, prav tako pa odgovori tudi na kritike o prevelikem številu izgubljenih tožb Slovenije pred mednarodnimi sodišči in očitki o premajhni učinkovitosti državnih odvetnikov. Kaj v praksi pomeni in kako poteka zastopanje različnih državnih organov pred sodišči, pa pojasni s konkretnimi primeri.
V današnji oddaji Dober večer vas čaka družba ekstremnega športnika, motorista Simona Marčiča, ki obožuje sipine in spuste, po drugi strani pa je asistent pri predmetu Motorji z notranjim izgorevanjem na Fakulteti za energetiko. Preverili bomo kako obvladuje obe področji in kaj ga najbolj osrečuje.
Nasa gostja bo profesorica Tamara Lah Turnsek, dolgoletna direktorica Nacionalnega instituta za biologijo in vrhunska znanstvenica na podrocju raziskav raka. Voditeljica Ksenija Horvat.
Gostja v oddaji je novinarka, urednica in publicistka Melita Forstnerič Hajnšek. Ob mnogih člankih se bomo danes med drugim dotaknili njenega zadnjega dela - knjigi Planet Carmina. Gostja je dobitnica Glazerjeve listine leta 2012. Voditelj in urednik oddaje je Dušan Tpmažič. Vabljeni k ogledu!
Neveljaven email naslov