Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ksenija Vidali, ena najvidnejših slovenskih opernih pevk, se je rodila 30. aprila 1913 v Trstu. Ob obletnici njenega rojstva je nastala razstava Pomlad na opernem odru – Primavera all’opera, v produkciji Pokrajinskega muzeja Koper. Ksenijo Vidali bomo v oddaji spoznavali z zgodovinarkama Tanjo Jakomin Kocjančič in Tino Novak Pucer.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Pa vendar, zakaj je tako privlačna in prepoznavna, da jo lahko ločimo od ostalih zvrsti glasbe? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin, s katero smo se pogovarjali med njenim obiskom v Ljubljani. Pozanimali smo se, kakšne so ugotovitve izvajalcev v okviru projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov. Glasba je področje, za katero so Romi in Rominje še posebej nadarjeni. To velja tudi za Španijo oziroma Katalonijo, kjer si prizadevajo za to, da bi njihova glasba, ki se imenuje katalonska rumba, postala del Unescove kulturne dediščine.
Posnetek proslave, ki je bila v mariborski dvorani Tabor. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, udeležence bo nagovoril tudi minister za obrambo Marjan Šarec.
Med Slovenkami v Italiji je nastal literarno glasbeni projekt Slovenske pesnice v Italiji/Poetesse slovene in Italia: Besede ne ubogajo več/Parole indomite, ki jo je izdala založba Mladika. Avtorica in glasbenica Andrejka Možina z urednico Nadio Roncelli nam bo v oddaji predstavila njen najnovejši trud.
V oddaji Rojaki, namenjeni Slovencev v zamejstvu in po svetu bomo predstavili Katoliško prosvetno društvo Šmihel pri Pliberku, več izvedeli o njihovem delovanju, zlasti v gledališki in lutkarski dejavnosti. Osrednja gostja oddaje bo Andreja Kovač, vsestranska kulturna ustvarjalka in novodobna izseljenka - poklicno in zasebno pot nadaljuje v Kanadi, kjer dela kot režiserka in se je povezala tudi s Slovenci organiziranimi v tamkajšnja društva. Za zamejski pomorski športni društvi v Italiji, Sireno in Čupo je letošnje leto eno najbolj prelomnih v njuni zgodovini. Prvo je staro sto let, drugo pa pol manj. Več v reportaži Dejana Jelačina. Vabljeni k ogledu.
Pogovarjali smo se s črnogorsko pisateljico in aktivistko za pravice žensk Tijano Rakočević, prisluhnili virtuozu na harmoniki Urošu Jezdiću in se pozanimali, kaj je bosanskega publicista Hamzo Ridžala spodbudilo k temu, da se je z 20 let starim avtomobilom odpravil po Svilnati poti, dolgi 24 000 kilometrov. V oddaji tudi o težavah makedonskih priseljencev s potnimi listi.
V četrtek, 9. maja ob 20.30, bo na travniku pred Slovenskim narodnim gledališčem v Novi Gorici državna proslava ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik vlade Robert Golob, zbrane pa bo nagovorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Častna gosta bosta nekdanji predsednik vlade Tone Rop in nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ki sta pred dvajsetimi leti odprla mejo med Novo Gorico in Gorico. Scenaristka in režiserka prireditve je Neda R. Bric. Na proslavi bodo med drugim nastopili Policijski orkester, Zbor slovenske filharmonije, MN Dance Company, Duo Silence, Vlado Kreslin, Alexander Gadjiev, DJ BRLEE.
Inovacija je vrhunski izraz kreativnosti, Vlak 123 v bodočnost je multimedijska predstava v poklon Srečku Kosovelu. O tem z režiserko in avtorico Jasmin Kovic. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V Španiji uradno živi 500 000 Romov. Podobno kot pri nas se soočajo z izgubljanjem identitete, kar skušajo številni romski aktivisti preprečiti. Tudi v Kataloniji, kjer je Romov okrog 80 000. Obiskala jih je naša ekipa. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli izvajalci pri projektu Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov. V Kočevju so se združila dekleta in ustanovila romsko plesno skupino, ki so jo poimenovala Čhaja kočijaha. Glasbena skupina Romano Glauso pa je ob svetovnem dnevu Romov posnela novo skladbo z naslovom »Violina«.
Poslanica predsednice Republike Slovenije ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU.
Reka beguncev in migrantov na poti v »obljubljeno« Evropo. Balkanska begunska pot, kjer so se vrata na sever najprej zapirala počasi in čez noč dokončno. A želja po – za ene varnosti, za druge boljšem življenju – jih žene naprej, na pogosto nevarno in drago pot proti Evropski uniji. Novinar Boštjan Anžin in snemalec Pantelija Petrović sta se odpravila po begunski poti: od turške obale, kjer cveti tihotapska industrija, prek egejskega otoka Hios, ki je za mnoge prvi stik z Evropsko unijo, Pireja, Aten do meje z Makedonijo in čez njo. Tudi danes se prebežniki podajajo na pot kljub dogovoru Evropske unije in Turčije, po katerem se morajo tisti, ki pridejo s pomočjo tihotapcev, vrniti v Turčijo. Preobremenjena in prenapolnjena Grčija, Makedonija, ki je zapirala meje za Evropo, ter simbol razdeljene stare celine, nezmožne hitrih odgovorov – begunsko taborišče Idomeni, kjer je na svojo usodo v blatu in smeteh čakalo tudi do 15 000 ljudi, ki se z zaprtjem mej niso hoteli sprijazniti.
Slovencev je v Trstu za vsako generacijo tretjino manj. Monografija Tržaški Slovenci predstavlja poglobljeno raziskavo o zgodovini največje slovenske urbane skupnosti. Z nami v studiu avtor knjige, tržaški geograf in raziskovalec Milan Bufon. Pričakujemo vas v S-prehodih
V tokratni oddaji bomo osvetlili praznovanje stoletnice tržaške univerze, ki je podelila častni doktorat italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju za njun doprinos na poti sprave med sosednjima narodoma. V Šmihelu na avstrijskem Koroškem so Slovenci društveno organizirani že skoraj 120 let. Gimnazija Mihaly Vörösmarty v Monoštru je edina gimnazija v Porabju, ki jo obiskujejo tudi porabski Slovenci. na avstrijskem Štajerskem so bile v zgodovinskih listinah prvič omenjene leta 1250.
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo 26. aprila v športni dvorani Osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju. Scenarist in režiser prireditve Tomaž Letnar je slovesnost zasnoval tako, da njeno idejo najbolje povzema izjava člana zavezniške misije v Beli krajini, ameriškega častnika Georgea Wuchinicha: »Narod, ki se enako odločno kot s puško bori s knjigo v roki, ne more biti premagan.« V Črnomlju je bilo namreč ustanovljeno Slovensko narodno gledališče, v katerem so uprizarjali številna besedila iz slovenske in svetovne dramske zakladnice ter tako potrdili pomen visoke kulture za narodno zavest v boju proti okupatorju. Reševanje zavezniških pilotov iz sovražnikovih rok in zavezniška pomoč partizanom prek letališč v Beli krajini potrjujeta, da so bili partizani del svetovne protifašistične koalicije. Wuchinich pa je s svojo navzočnostjo, skupaj s kanadskim majorjem Williamom Jonesom, dal mednarodno legitimnost Slovenskemu narodnoosvobodilnemu svetu, vrhovnemu predstavniškemu in zakonodajnemu organu v slovenskem narodnoosvobodilnem boju, ki se je oblikoval v Črnomlju. To so trije vsebinski temelji predstave, ki se po tragični uvodni točki, ki ponazarja trpljenje v boju, prelevi v vznesen in svetel dan kulture in pomembnih političnih odločitev za oblikovanje države v osvobojeni Beli krajini. Poleg plesalcev ljubljanske Opere in baleta ter igralcev SNG-ja Drama Ljubljana bodo na proslavi sodelovale odlične glasbene in plesne skupine iz lokalnega okolja. Predstava se izogiba interpretacijam in skozi verodostojne ter strokovno dokumentirane citate udeležencev boja upodablja prelomne čase ter nas s svojo vero v boljši in lepši svet nagovarja tudi v težavni sedanjosti. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.
Slovensko planinsko društvo Trst praznuje 120 let svojega obstoja. Je najstarejše športno-kulturno društvo na Tržaškem s 370 člani. V studiu bosta z nami njegova predsednica in kulturna delavka Marinka Pertot in openska alpinistka Irina Goruppi. Vabljeni k ogledu
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Vsako leto 8. aprila se spominjamo prvega svetovnega kongresa Romov v Londonu. Med 4. in 8. aprilom 1971 so se sestali predstavniki Romov iz štirinajstih držav in se dogovorili, da 8. april postane mednarodni dan Romov. Praznik smo zaznamovali tudi mi; odpravili smo se na prireditve v Murski Soboti, Mariboru, Kočevju in Novem mestu. Posebna reportaža je nastala tudi v Milanu.
Neveljaven email naslov