Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gre pri kanalizacijskem kanalu C0 za politiko izvršenih dejstev, podobno kot pri TEŠ 6? Kakšno moč ima župan Zoran Janković? Gre za čisto vodo ali denar? Predsednica države je pozvala k začasni ustavitvi projekta, župan predlog ostro zavrača. Z njim se strinjata tudi premier in minister za naravne vire in prostor. Gradnja kanala na vodovarstvenem območju se nadaljuje brez presoje vplivov na okolje.
Gre bolj kot za okoljevarstveni projekt za posel – kdo vse je do zdaj že dobil denar? In zakaj so aneks k pogodbi o financiranju podpisali šele pred kratkim? Novinarka Vanja Gligorović.
Nepregledno število državnih inšpekcijskih nadzorov pri gradnji kanala C0 – trenutno potekajo še štirje – in vsakič do zdaj isti sklep: pri postopku kršitve niso bile ugotovljene. In to kljub temu, da ljubljanska občina kanal gradi brez okoljevarstvenega soglasja na posebnem vodovarstvenem območju. In kljub temu, da so na Ministrstvu za okolje v uradnem dokumentu marca letos zapisali: »Nosilec lahko izvede poseg le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja, ki pa še ni bilo izdano.« Bo več deset milijonov evrov vreden infrastrukturni projekt kanalizacije na vodovarstvenem območju končan, ne da bi bilo zanj sploh treba izvesti presojo vplivov na okolje, pa čeprav je pravica do pitne vode celo ustavna pravica? Kaj vse je pri tej zadevi narobe? Novinarka Anja Šter.
Slovenija kandidira za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov za leti 2024 in 2025. Glasovanje o tem bo 6. junija, do takrat pa mora naša država pridobiti glasove vsaj 129 držav članic svetovne organizacije. Ji bo to uspelo? Jeziček na tehtnici utegnejo biti glasovi afriških držav. O velikem zunanjepolitičnem projektu Slovenije in o izzivih, ki so na svetovnem diplomatskem parketu pred našo državo, v oddaji Globus s predsednico države Natašo Pirc Musar.
Čez noč, pod vtisom padanja javnomnenjske podpore in dviga premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje je Gibanje Svoboda samo vložilo zakon o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Ta pa je identičen predlogu, zaradi katerega se je dokončno zlomila Šarčeva vlada.
Komercialne zavarovalnice so v zadnjih letih postale pomembni lastniki zasebnih zdravstvenih ustanov in tudi ponudniki zasebnih paketov za hitrejši dostop do zdravnika. Preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek v ničemer ne spreminja katastrofalnih razmer v zdravstvu – dolge čakalne vrste pa so kruh za zasebnike. Novinar Žan Dolajš.
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja javnost pričakuje že več let, zaman so poskušale številne vlade. Ampak kakšen je ta predlog in kakšna tveganja prinaša? Na mizi je novi stari zakon Šarčeve vlade. Zaradi tega je takratni finančni minister odstopil, saj je bil preveliko javnofinančno tveganje, nekateri takratni poslanci odhajajoče leve vlade pa so ga opisali kot gnil kompromis za nabiranje volilnih glasov. Novinarka Anja Šter.
Mineva 25 let od podpisa Velikonočnega sporazuma na Severnem Irskem, ki je končal desetletja prelivanja krvi med protestanti in katoličani. A brexit je mir in sobivanje skupnosti na Severnem Irskem postavil pred resno preizkušnjo. Kako danes živijo prebivalci Severne Irske? Odgovore je iskala naša ekipa, ki je obiskala tudi Severno Irsko, gost oddaje pa bo eden od dveh podpisnikov zgodovinskega sporazuma iz leta 1998, takratni irski premier Bertie Ahern. V Globusu o krhkem miru na Severnem Irskem 25 let po podpisu Velikonočnega sporazuma.
Gradimo nove temelje zdravstvenega sistema – tako je minister za zdravje napovedal prva zakona težko pričakovane zdravstvene reforme. Kdo je nad spremembami navdušen in kdo ne? In zakaj dodatni milijoni za zdravstvo čakalnih vrst niso skrajšali, ampak so jih še podaljšali? Kdo so zdravniki, ki so veliko več naredili v dodatni popoldanski službi kot v redni dopoldanski?
Je zakonodaja, ki jo je minister te dni predstavil, začetek novih zdravstvenih temeljev in miselni preskok – ali prazna lupina? Novinarka Anja Šter.
Razkrivamo poimenske sezname vseh zdravnikov s podatki o tem, koliko pregledov so v zadnjih mesecih opravili v rednem delovnem času in koliko popoldne pri drugih delodajalcih. Seznam razkriva tudi, da so nekateri zdravniki le v 4 urah tedensko pri koncesionarju popoldne naredili enako število storitev kot v rednem delovnem času v matični ustanovi. Novinarka Vanja Gligorović.
Kako so si z ministrovimi milijoni za skrajševanje čakalnih vrst - namesto bolnikov - opomogli predvsem zasebniki. Novinarka Mateja Cankar.
Med pogovorom o svoji zasebnosti je premier presenetljivo izjavil, da so šli z reformami korak predaleč. Še posebej je bil kritičen do finančnega ministra. Še pred nekaj dnevi so ministri zagotavljali, da bodo reforme izvedene. Nova strategija premierja glede reform in tudi razkrivanja podrobnosti iz zasebnosti je presenetila javnost in koalicijske partnerje.
Nova premierjeva strategija glede reform in tudi razkrivanja podrobnosti iz zasebnosti je v javnosti in med koalicijskimi partnerji povzročila kar nekaj zmede in začudenja. Kaj tak premierjev nastop pomeni za verodostojnost ministra za finance, ki mu je premier kar javno pred kamero odvzel predstavitev davčne reforme in kaj za verodostojnost celotne vlade? Vprašanje je tudi, kako bo podrobno razkrivanje zasebnosti, čemur se je premier do zdaj izogibal, vplivalo na javnomnenjsko podporo Svobodi in njenemu predsedniku.
Je reševanje nekaterih ameriških bank in švicarske banke Credit Suisse pokazatelj, da je pred nami nova bančna kriza? Kaj je šlo po reformah, ki so sledile finančni krizi leta 2008, narobe tokrat? Evropski in svetovni bančni sistem smo po letu 2008 bolje pripravili za primere bančnih zlomov in kriz, toda kako odporen je v resnici? In koliko je k težavam prispevalo zaostrovanje denarne politike, s katerim se centralne banke borijo proti pereči inflaciji? Odgovore iščemo v tokratnem Globusu, 28. marca.
V oddaji Tarča s tremi predsedniki strank, Lukom Mescem – Levica, Matejem Toninom - NSi in Tanjo Fajon – SD, ter s podpredsednikoma strank, Matejem Arčonom – Gibanje Svoboda in Alešem Hojsom – SDS. Mesec dni pred obletnico lanskih volitev je politični kapital vlade čedalje manjši, volivci čakajo ukrepe. Da se stvari v Sloveniji ne premikajo v smeri, kakršno so pričakovali po lanskih volitvah, ugotavljajo tudi v koalicijskih vrstah.
Delovanje največje vladne stranke je v marsičem podobno delovanju največje vladne stranke v prejšnjem mandatu. Čedalje več je trenj tudi med opozicijskima strankama: SDS marsikdaj napada Novo Slovenijo ostreje kot vlado. Novinarka Vanja Gligorović.
V Tarči o strateških svetih, ki jih drugega za drugim ustanavlja vlada, in o številnih načrtovanih reformah, pri katerih so jasni le datumi uresničitev, vsebina pa precej manj. Mesec dni pred 24. aprilom, obletnico lanskih volitev, je politični kapital vlade čedalje manjši, volivci čakajo ukrepe, saj so razmere – denimo v zdravstvu – vsak dan slabše. Novinar Žan Dolajš.
Vojna v Ukrajini je v zadnjem letu razkrila vse šibkosti evropske odvisnosti od ruskih energentov; evropski računi za energijo so bili to zimo občutno višji. A kot kaže, bo kriza, ki smo jo močno občutili tako potrošniki kot tudi gospodarstvo, spodbudila zeleni prehod, o katerem govorimo že leta. Načrt ZDA in Evropske unije je ogljična nevtralnost do leta 2050, pot do energetske varnosti z obnovljivimi viri energije pa bo draga in bo zahtevala tudi radikalno spremembo naših potrošniških navad. Tokratni Globus o ameriški in evropski zeleni poti do energetske varnosti je nastal na terenu na obeh straneh Atlantika.
V Tarči - zahteva slovenskega nevrokirurga za nakazilo honorarja v Hongkong odpira številna vprašanja. Kaj so v Kliničnem centru vedeli, kako razširjena je taka praksa, kakšno je ozadje te afere in kakšen politični kontekst? Objavljamo nove informacije in nova pričevanja.
Neveljaven email naslov