Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat bo gost Intervjuja frančiškanski duhovnik, pater Bogdan Knavs, ki službuje v frančiškanski skupnosti Sveta Gora nad Novo Gorico. Pater Bogdan, ki je med ljudmi eden najbolj priljubljenih duhovnikov mlajše generacije, bo v pogovoru s Ksenijo Horvat spregovoril o prazniku Marijinega vnebovzetja, o slovesu od lani preminule matere, o tem, zakaj je etično in krščansko maševati tudi za padle partizane, in o svoji želji, da bi prenovitveni duh papeža Frančiška zavel tudi po Sloveniji.
Katarina Klančnik Kocutar je dramaturginja, ki je poklicno pot začela v novinarstvu, bila je novinarka Radia Maribor, poročala je o kulturnih dogodkih, in tako spoznavala delovanje kulturnih ustanov, kar ji je prišlo prav že v prvem mandatu vodenja Lutkovnega gledališča Maribor. Je članica izvršnega odbora svetovne lutkovne organizacije UNIMA, prav tako je že dve leti članica odbora za Prešernove nagrade pri Ministrstvu za kulturo.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelja: Jože Možina, Edvard Žitnik.
Igor Vovk, ustanovitelj zavoda Iskreni, ki upravlja tudi portal in izdaja revijo Domovina, je pronicljiv sogovornik. Vodi neprofitno organizacijo, ki podpira in promovira klasično družino, z očetom, mamo in otroki. Prav zato se je gibanje, ki organizira tudi vsakoletni množično obiskan Festival družin, ob pritisku aktivistov skupnosti LGBT po njegovem mnenju znašlo v nemilosti medijev. Vovk opaža, da tovrstni aktivizem pridobiva moč tudi s podporo multinacionalk. Glede njihovega odnosa do skupnosti LGBT pa pravi: »Absolutno nismo proti istospolno usmerjenim osebam, smo pa proti ideologiji LGBT, saj se je v povezavi z referendumom o zakonu o družinskih razmerjih pokazalo, da so cilji zelo nenavadni.« Vovk meni, da gre za ideologijo, ki spodbuja nestrpnost do drugače mislečih: »Opazili smo, da z idejo odprtosti, pluralnosti prihajamo v neki avtoritaren sistem, v katerem ne smeš več povedati svojega mnenja; in če ga poveš, te cenzurirajo. Na žalost je LGBT pri nas ugrabila levičarska shema in temu se pridružujejo tudi največje multinacionalke. Primer Googla in Facebooka nam je vsem znan, dejansko cenzurirajo besede. Ne moreš več objavljati, plačano sploh ne. Če objaviš vsebino, s katero se ne strinjajo, te enostavno izbrišejo in te nihče več ne najde z iskalnikom. Čutimo, da gre za izjemno cenzuro svetovnega formata.« Prav te razmere so Vovka in njegove sodelavce pri Iskrenih vodile na pot vzpostavljanja lastnih medijev. Že več let deluje spletni portal, tednik Domovina pa je začel izhajati letos spomladi. Veliko večino denarja za svoje delovanje Iskreni pridobijo z donacijami. Tretje področje Vovkovega delovanja je gibanje »Dovolj je«, ki je namenjano preprečevanju spolnih zlorab v Katoliški cerkvi in pomoči žrtvam zlorab. Igor Vovk o tem pravi: »Ko enkrat poslušaš in slišiš eno žrtev, drugo žrtev, nisi več isti človek, in mene je to dejansko spremenilo. Gre za uporabo zla …« Po njegovem mnenju je ukrepanje za odpravo te boleče rane Cerkve prepočasno. Ob koncu intervjuja, ki ga je vodil dr. Jože Možina, je gost spregovoril o velikem potencialu, ki ga vidi v slovenski mladini.
Vojko Pogačar se je rodil v Krškem, diplomiral je na likovni akademiji v Ljubljani, polovico svoje delovne dobe je bil v svobodnem poklicu, kot slikar, grafik in industrijski oblikovalec. V devetdesetih letih je nekaj časa živel in deloval v Parizu, ob prelomu tisočletja pa postane profesor na mariborski univerzi, desetletje pozneje predsednik Slovenskega združenja za barve, je aktualni predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor.
Tokrat bo gostja Intervjuja direktorica Tržiškega muzeja, zgodovinarka Jana Babšek. V začetku poletja je Tržiški muzej odprl sodobno, interaktivno zasnovano razstavo na Ljubelju, kjer je bila podružnica zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Za to najnovejšo razstavo je letos muzej prejel Valvazorjevo odličje. O razstavi in o izredno zanimivih zbirkah, ki prikazujejo bogato zgodovino tržiških obrti, tovarn, pa tudi smučanja, se je z direktorico Jano Babšek pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost bo mag. Ivan Lorenčič, ravnatelj Druge gimnazije, ki se po treh desetletjih ravnateljevanja septembra upokojuje.
V intervjuju, ki ga je opravil dr. Jože Možina, bomo pobliže spoznali enega najprodornejših slovenskih pesnikov, ki je hkrati pronicljiv opazovalec sveta, v katerem živimo. Dr. Senegačnik je profesor stare grščine in latinščine na ljubljanski univerzi in odličen poznavalec antike, iz katere črpa večne modrosti. V prvem delu pogovora se bosta z voditeljem med drugim dotaknila primerjave med antičnim in današnjim časom, saj je čedalje bolj razvidno, da se sistem primarnih evropskih vrednot krha, kar ogroža način življenja, kot ga poznamo. Govor bo tudi o »konsenzualni laži«, s katero je dr. Pučnik označil nekdanji režim, o kulturnem marksizmu, pa tudi o napetosti v sedanji slovenski družbi, ki jo v marsikaterem pogledu spodbujajo mediji. Senegačnik je tudi pisec več esejističnih knjig, za pesniško zbirko Pogovori z nikomer pa je dobil nagrado Prešernovega sklada. Ob koncu se nam bo predstavil kot pesnik in prebral dve še neobjavljeni pesmi, primerni za poletni čas.
Andrej Grabrovec Gaberi je Mariborčan, po izobrazbi gradbeni inženir, ki je pod mentorstvom arhitekta Boruta Pečenka in inženirja Vukašina Ačanskega spoznaval tako arhitekturo kot umetnost. Dejstvo, da je gradbenik, ki ga inspirirajo muze in se umetniško izraža, zaznamuje polna tri desetletja njegovega umetniškega ustvarjanja. Vabimo vas, da si pogovor z Andrejem Grabrovcem Gaberijem v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 19. julija ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Tokrat bo gost oddaje Intervju nekdanji predsednik Republike Slovenije, dolgoletni profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in slovenski diplomat z najbolj bleščečo kariero v mednarodnih organizacijah, prof. dr. Danilo Türk. Pred kratkim je pri ugledni ameriški družboslovni založbi Peter Lang izšla njegova nova knjiga Spremenjeni svet – Premisleki o mednarodnem sistemu, Kitajski in svetovnem razvoju. O okvirih nove svetovne politike in mestu EU-ja v njej, o pomenu vladavine prava in o pasteh in priložnostih slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije se bo z dr. Türkom pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost tokratne oddaje Dober večer bo upokojeni podpolkovnik Slovenske vojske, sicer diplomirani ekonomist Srečko Cehnar iz Jarenine. V ključnem obdobju zavarovanja slovenske suverenosti je poveljeval enotam Teritorialne obrambe v neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda Šentilj. Izvedeli bomo, zakaj armadi nikoli ni uspelo zasesti prehoda in zakaj je šentiljska zgodba posebna.
Alenka Puhar, za mnoge prva dama slovenskega novinarstva in publicistike, se je v tokratnem intervjuju, ki ga je opravil dr. Jože Možina, kritično odzvala na medijsko politično kampanjo, češ da v Sloveniji vladata diktatura in nesvoboda medijev. Z voditeljem je delila svoje izkušnje iz časa komunizma, ko so bili novinarji tudi formalno le družbenopolitični delavci in jim je služenje režimu narekoval že novinarski kodeks. Puharjeva je omenila številne absurde tistega časa, na primer da je bil partijski funkcionar Jak Koprivec hkrati urednik na Delu ter šef novinarskega združenja. Poharjeva je omenila tudi svoje trenutne težave in šikaniranje pri objavljanju besedil, kritičnih do nekdanjega režima, ki jih diskreditirajo z objavljanjem obskurnih odzivov v pismih bralcev, te pa med drugim pišejo nekdanji sodelavci udbe in njihovi potomci. Z voditeljem pa sta veliko časa v pogovoru namenila publicistični dejavnosti in zanimivim knjigam, pri katerih je v zadnjem obdobju sodelovala Alenka Puhar.
V oddaji Dober večer bomo vsak ponedeljek gostili znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja. Vabljeni k ogledu.
Tokrat bo gost oddaje Intervju hrvaški zgodovinar mlajše generacije, dr. Martin Previšić. Njegova monografija o povojnih taboriščih na Golem otoku, ki je na tleh nekdanje Jugoslavije zbudila veliko pozornosti, je zdaj namreč dostopna tudi v slovenskem jeziku. Kot je zapisal hrvaški pisatelj in publicist Miljenko Jergović, je ena od odlik prve celovite zgodovinske obravnave Golega otoka tudi to, da v Previšićevi knjigi ni ne protikomunističnih namigov in ne iluzij o jugoslovanskem socializmu s človeškim obrazom. Z dr. Martinom Previšićem (1984), ki je docent na Katedri za hrvaško zgodovino Oddelka za zgodovino zagrebške Filozofske fakultete, se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Marko Košan se je rodil v Ljubljani, a od nezavednih otroških let živi v Slovenj Gradcu. Umetnostno zgodovino je študiral v Ljubljani, pripravništvo je opravil v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, leta 1987 je postal kustos v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Njegovi razstavni projekti, kuratorstva, kritiško in publicistično delo, tudi vodenje vseh najpomembnejših muzejskih ustanov na Koroškem, so zares obsežni, njegovo poznavanje likovne umetnosti pa izjemno. Vabimo vas, da si pogovor z Markom Košanom v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 28. junija ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Peter Mlakar je diplomant filozofije in primerjalne književnosti. Je pesnik, pisatelj, performer in … teist. On verjame. Rodil se je z zlato žlico v ustih. A pridiga o prekletstvu revnih, o pohlepu bogatih. In seveda o Bogu kot absolutu. Preizkuša se v različnih literarnih žanrih, od romana do drame in je državljan NSK-ja, države s 13 000 državljani. Njegova pojavnost, njegovi nastopi so deležni zelo kontradiktornih opažanj. Ko stopi na oder, on tam je. Navzoč. Njegov videz je pokončen in mogočen. Govor brez pretirane modulacije, temen in oster. Zato se zdi, kot da napada, da grozi, zato je bil označen tudi za satanista. Ampak on govori o čistosti, o lepoti bivanja, o iztrebljanju zla. Je mil in nežen in sočuten. Ne izpostavlja se rad, takole, osebno, ko ne ve, v kaj gre. Zanj sta si pekel in nebesa zelo blizu.
Tokrat v oddaji Intervju: Ob trideseti obletnici nastanka slovenske države in osamosvojitvene vojne se bomo o vlogi RTV-ja v tistem prelomnem času pogovarjali z Borisom Bergantom, dolgoletnim televizijskim ustvarjalcem, zunanjepolitičnim novinarjem in urednikom, v času osamosvajanja pa pomočnikom direktorja Televizije Slovenija. Po skoraj petih desetletjih delovanja v Evropski radiotelevizijski uniji EBU, je Boris Bergant tudi odločen sogovornik na področju evropske in slovenske medijske politike. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Simona Vidmar je umetnostna zgodovinarka. Študirala je na Univerzi Karl Franzens v Gradcu in na Univerzi Ca Foscari v Benetkah, magistrski študij managementa v kulturi je opravila na Univerzi City v Londonu. Že dve desetletji je zaposlena kot kustosinja za sodobno umetnost v Umetnostni galeriji Maribor, in je pomočnica direktorice za mednarodne projekte, kakršen je tudi Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO 8, ki si ga lahko ogledate v nekdanji tovarni MTT v Melju. .
Dr. Igor Senčar je bil ključna oseba slovenskega predsedovanja Evropski uniji v Bruslju leta 2008, v kabinetu predsednika vlade pa kot državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in evropskih zadev koordinira tudi letošnje predsedovanje. V pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, dr. Senčar spregovori o prihodnosti Evrope in poglavitnih ciljih, ki jih naša država želi doseči. Predsedovanje leta 2008 je še minilo v »romantični« dobi Unije, sedaj so se težave nakopičile, na preizkušnji je evropska solidarnost, ki je poglavitno vezivo povezave, ugotavlja Senčar. V svojem obsežnem doktoratu se je ukvarjal prav s tem področjem, predvsem ob spopadanju EU z gospodarsko krizo, krizo v Ukrajini in migrantsko krizo. Uvodoma je komentiral prizadevanja slovenskih levih političnih sil in medijev, ki jih podpirajo, da bi kar najbolj kompromitirali Slovenijo pred predsedovanjem EU. Kot vrhunski slovenski diplomat, ki je osem let delal na najbolj odgovornih položajih v Bruslju, ocenjuje, da česa podobnega nobena opozicija doslej ni počela svoji vladi. Kaj meni o kritičnem pisanju evropskih medijev o tem, da v naši državi vlada obvladuje medije? Po Senčarjevem mnenju te ocene izvirajo v Sloveniji in so potem izvožene v tujino, na ugled Slovenije v evropskih inštitucijah pa nimajo večjega vpliva. Tema pogovora je tudi t. i. mehka moč EU, ki se je na zunanjepolitičnem področju pogosto izkazala za naivno. Glede prihodnosti EU, ki je v marsičem negotova, Senčar izpostavlja, da bo za njeno konsolidacijo dolgoročno potrebna vrnitev h koreninam, k idejam ustanovnih očetov evropske povezave. Podobno meni tudi za Slovenijo, ki se bo po njegovih besedah razvijala le, če se bomo znali povezati in spoštovati razlike.
Življenjepis moje gostje je več kot natrpan in bogat, vendar je ne boste zasledili v popularnih medijih na prvih straneh. Kaj bi tam namreč počela magistrica, ki se ukvarja z razvojem potencialov ljudi, uravnoteženim zastopanjem spolov v poslovnem svetu, s ponovno aktivacijo brezposelnih ljudi, s coachingom s konji in še bi lahko naštevala.
Neveljaven email naslov