Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mel, Blaž in Tomaž so mladi moški v zgodnjih 20 letih, ki uporabljajo družbena omrežja, hodijo v lokale in v kino. Vendar njihovo življenje ni povsem običajno. V Bogoslovnem semenišču in v Zavodu svetega Frančiška Saleškega se pripravljajo na duhovniško in redovniško življenje. Anka Pirš se je z njimi pogovarjala o tem, zakaj so se odločili za to pot, kako razmišljajo o posvetnem in duhovnem življenju, različnih preizkušnjah in položaju Katoliške cerkve v današnjem svetu.
Pomorska dogodivščina gledališkega igralca Lotosa Vincenca Šparovca je neverjetna, skorajda čudežna. V študentskih letih je kot mornar Splošne plovbe med delom na ladji padel v Atlantski ocean. Tega nihče od posadke ni opazil, tako da je ladja plula naprej, Lotos pa je ostal sam sredi oceana v Gvinejskem zalivu, milje oddaljen od najbližje obale. Kaj se mu je pletlo po glavi, ko je zrl smrti v oči, in kako se je rešil? O tej izkušnji je govoril s Kajo Kokot Žanič.
V naslednjih minutah boste slišali pretresljivo izpoved Saše Kveder, ki se že 15 let bori s sinovo zasvojenostjo s trdimi drogami. Svojo in sinovo zgodbo je prelila tudi v knjigo Tokrat bo drugače, s katero želi pomagati družinam, ki trpijo zaradi brezna mamil, v katerega je padel njihov otrok. Tako kot številni starši tudi Saša vsak dan trepeta v strahu, kje je njen sin, kaj počne in ali je še živ. Prišlo je celo tako daleč, da ji je v olajšanje, ker je zdaj v zaporu. Svojo zgodbo je zaupala novinarki Jasni Krljić Vreg.
Sandi, Maja in Lia so mlada družina, ki se spopada s težkimi preizkušnjami. Sandi Hudorovac je od 18. leta zaradi prometne nesreče tetraplegik, več kot 20 let je na vozičku, vendar zaradi birokratskih zapletov ne more dobiti statusa invalida. S skromnimi prihodki se komajda prebijajo skozi življenje. Marsikaj bi jim olajšalo prilagojeno osebno vozilo. Če želite pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na bančni račun Škofijske karitas Novo mesto, številka SI56 0297 0025 6347 885, sklic: SI00 2803, namen: Družina Bartolj Hudorovac. Darujete lahko tudi z SMS-om DARUJ5 ali DARUJ10 na številko 1919. Novinarka Petra Držaj.
Ne vem, ali bi bil brez njih še živ. Tako o prostovoljcih in zaposlenih v Ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja pove eden izmed uporabnikov, ki je v ambulanti ob hudi bolezni dobil ustrezno pomoč in napotitev na zdravljenje. V ambulanti že 20 let pomagajo ljudem, ki so zaradi različnih razlogov ostali brez obveznega zdravstvenega zavarovanja ali ga sploh niso uspeli dobiti. V zadnjem času pa so jih zaradi nedostopnosti zdravnikov začeli obiskovali tudi bolniki z urejenim zavarovanjem. Anja Nab Huš.
Specialna enota slovenske policije je marca praznovala 50 let delovanja. Kakšne veščine pa morajo obvladati pripadniki te enote? Že izbirni postopek je izjemno zahteven in ga večina prijavljenih kandidatov sploh ne opravi. Po sprejetju v enoto pa se morajo ti policisti vsakodnevno izpopolnjevati, v fizičnih in taktičnih nalogah. To je psihično in fizično izjemno zahtevno, saj pripadniki te enote opravljajo najtežje naloge z visoko stopnjo tveganja in nevarnosti. Naša ekipa se je s kamero pridružila usposabljanju. Boštjan Fabjan.
Bližnji 8. april je svetovni dan Romov, ki veljajo za najbolj razseljeno narodno skupnost. Po nekaterih ocenah jih v evropskih državah živi okrog 10 milijonov, nekaj tisoč tudi v Sloveniji. Iz romskih vrst prihajajo številne znamenite osebnosti, med njimi je tudi pred šestimi leti umrla kraljica romske glasbe, Esma Redžepova, ki je bila znana ne le po izjemnem glasbenem talentu in promociji romske kulture, ampak tudi po humanitarnem delu in boju proti diskriminaciji Romov. Novinar Bojan Peček je obiskal skopsko naselje, kjer njena hiša zdaj izropana in zapuščena propada.
Znani novomeški Športni center Fit&Fun nekdanjega svetovnega prvaka v bodibildingu Roberta Purebra se bo, kot kaže, znašel na dražbi. Fitnes klub je Robert odprl s pomočjo svoje mame Irene Pfannes, ki je denar za njegovo gradnjo in nakup opreme prigarala v Nemčiji. A po letih pravdanja in številnih tožbah je 40-odstotna lastnica postala Robertova nekdanja žena, ki terja tudi poravnavo stroškov za nazaj. Primer je obravnavalo kar deset sodišč po vsej Sloveniji. 71-letna Irena, ki je v fitnes vložila vse svoje prihranke, se sprašuje, kako je kaj takega sploh mogoče. Anka Pirš.
Starše otrok s posebnimi potrebami je šokirala novica, da jim država še vedno ne bo omogočila pomočnika. Pilotni projekt pomoči tretje osebe otroku s posebnimi potrebami do 18. leta starosti se bo lahko izvedel šele leta 2024, ker država zanj nima denarja, je minister za delo Luka Mesec sporočil predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Medtem pa mame otrok s posebnimi potrebami izgorevajo od izčrpanosti in skrbi ter se sprašujejo, zakaj so ravno ti otroci tako prikrajšani in diskriminirani. Kaja Kokot Žanič.
V Podravju se vrstijo napovedi o odpuščanjih. Magna, Talum, Tovarna sukancev - brez zaposlitve naj bi ostalo več kot 300 delavcev. A za prihodnost se jim, kot kaže, ni treba bati. Nekateri se bodo upokojili, za druge se delodajalci zaradi velikega pomanjkanja kadrov na trgu dela že zanimajo, nekateri bodo našli delo čez mejo, v Avstriji. Vendar na Štajerski gospodarski zbornici opozarjajo, da bi morali delavce zadržati v Sloveniji. V humanitarnih organizacijah pa opažajo, da so socialne stiske, tudi med zaposlenimi, zaradi draginje vse večje in da vse več ljudi išče pomoč. Anja Nab Huš.
Prvemu ženskemu partizanskemu odredu se je priključila pri 17-ih letih, napredovala v čin majorja in postala zadnja soproga Josipa Broza Tita. Z njim je živela razkošno življenje, polno zabave, blišča, potovanj in druženja z znanimi osebnostmi in kronanimi glavami. Po Titovi smrti pa ji je sledila tajna policija, živela je v bornih razmerah, stran od žarometov, v soju katerih je v tujini uspešno predstavljala Jugoslavijo. Deset let po smrti se o njej pišejo knjige, snemajo TV-nadaljevanke, režirajo gledališke predstave in organizirajo modne revije. Kdo je bila Jovanka Broz in zakaj še danes vzbuja zanimanje? Saša Banjanac Lubej.
V začetku februarja so v Radomerju v Prlekiji ognjeni zublji vzeli dom priljubljenemu domačinu in glasbeniku, 71-letnemu upokojencu Branku Vrbančiču, ki je po požaru ostal brez vsega, tudi brez svoje frajtonarice. S to ljubico, kot ji pravi, je prepotoval dobršen del sveta, popestril več kot 400 gostij, predvsem pa prijateljska druženja. Ravno prijatelji in domačini so bili tisti, ki so mu v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Tudi z novo harmoniko. Gledalke in gledalci Tednika pa mu lahko pomagate do novega doma. Cirila Sever. RKS OZ Ljutomer TRR: SI56 0317 3100 0925 555, sklic: SI 00 7600-23-1, namen: Pomoč požar Vrbančič SMS na 1919 DOM (1 €) in DOM5 (5 €)
Si predstavljate, da vas zamrznejo in vas čez 50 ali 100 let oživijo? Sliši se kot znanstvena fantastika, a morda bo to nekoč postalo realnost. Postopka kriokonzervacije se že loteva nemško podjetje, ki je zamrznilo 10 ljudi, številni pa, kot trdijo, čakajo na uvrstitev na njihov seznam. Cena je 200 tisoč evrov, postopek je zakonsko urejen. Kako zamrznjenega človeka oživiti, pa znanost še ni dognala. Zagovorniki so prepričani, da bo na ta način mogoče zdraviti tudi še neozdravljive bolezni, a se ob tem porajajo številna etična vprašanja in pomisleki. Jasna Krljić Vreg.
V začetku meseca smo v Tedniku razkrili, da je Inšpektorat za delo že nekaj let opozarjal kočevski Melamin, da mora ustrezno poskrbeti za varnost pri delu prav na tistem delovišču v podjetju, kjer je maja lani prišlo do tragične nesreče, v kateri je umrlo sedem delavcev. Prispevek je bil za večino občanov Kočevja neprijetno presenečenje, saj jim je vodstvo ves čas zagotavljalo, da je bilo v podjetju vse brezhibno urejeno. In vodilni tudi zdaj zavračajo ugotovitve inšpekcije o nepravilnostih, pred našo kamero pa ne želijo. Zato zdaj krajani s peticijo zahtevajo, da Melamin odide iz Kočevja. Barbara Renčof.
V domovih za starejše je praznih več kot 700 postelj, čeprav na sprejem čaka več kot 16 tisoč ljudi. Razlog je pomanjkanje medicinskih sester in bolničarjev negovalcev ter drugih kadrov. Tudi v zdravstvu po nekaterih podatkih manjka kar petina sester, zdravstvenih tehnikov, bolničarjev, tudi tistih, ki skrbijo za male bolnike na Pediatrični kliniki. Mladi tega dela zaradi težkih delovnih pogojev, napornih urnikov in nizkih plač ne želijo več opravljati, starejši se upokojujejo. Kdo bo v prihodnosti negoval bolne otroke in odrasle ter starejše? Anja Nab Huš.
Da starejša generacija ne razume mlajše, je veljalo od nekdaj. Starejši ne razumejo vedenja, oblačenja, jezika, pravijo mlajši. Vsaka nova generacija razvije tudi svoj sleng, zdajšnji je poseben po tem, da nastaja na spletu in pametnih telefonih. Aplikacija za zmenke Tinder je celo izdala slovar tako imenovane Generacije Z, da bi njene pripadnike razumeli tudi starejši od 25 let. Zvezdan Martić.
Zakaj animirani dokumentarni film Babičnino seksualno življenje tako navdušuje in hkrati tudi razburja? Na tujih festivalih prejema prestižne filmske nagrade. Vrhunec sta bila evropski oskar za najboljši kratki film in najvišja francoska filmska nagrada cezar. Film je nastal po predlogi knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače, v kateri pisateljica Milena Miklavčič na neposreden način razkriva zamolčano spolno življenje naših prednikov in trpljenje žensk. Anka Pirš.
Neveljaven email naslov