Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dušan Jelinčič, tržaški pisatelj, dramatik, novinar in alpinist, spada med najzanimivejše avtorje sodobne slovenske literature. Njegovo obširno pisateljsko delo je srce dokumentarca Tržaške prikazni: O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča. O tem v naslednji oddaji s scenaristom filma Robertom Šabcem in Dušanom Jelinčičem.
Mendoza razpotegnjeno mesto v Argentini, kjer so pred mnogimi leti našli nov dom številni Slovenci, ki so izjemno spoštovani in dejavni. V Društvu Slovencev Mendoza je, od kar se spomni dejaven tudi Jože Šmon, nekdaj tudi predsednik te slovenske organizacije. Že vrsto let pa časni konzul Republike Slovenije v Argentini. Čeprav veliko mesto pa se tam skrivajo kotički, ki dovolj nazorno kažejo, da tod živijo Slovenci. Ob sprehodu po mendoških ulicah boste lahko naleteli na Trg Republike Slovenije, ki ga krasijo številni slovenski simboli od kozolca pa do brezjanske Marije Pomagaj. Postavljen je bil že 30. novembra 1991 in je bila prva tovrstna počastitev samostojne in neodvisne Slovenije zunaj naše domovine. O njem, o sebi in Slovencih pa zna veliko povedati prav Jože Šmon.
V Mendozi že 73. let deluje Društvo Slovencev. Tokrat so pripravili prvo vseslovensko srečanje in sedmo Martinovanje. Tridnevno srečanje se je začelo izjemno slovesno v tamkajšnjem osrednjem trgu Indenpendecia, slavje se je lahko nadaljevalo v tamkajšnjem gledališču na osrednjem kulturnem dogodku. Štiridnevnega srečanje so se udeležili Slovenci iz Argentine, Kanade, Čila, Urugvaja in Brazilije. V nadaljevanju se spominjamo slikarja, fotografa in pesnika Vena Pilona. V primerjavi z življenji večine drugih slovenskih umetnikov njegove generacije je bilo Pilonovo življenje videti zelo kozmopolitsko. Večino svojega odraslega življenja je preživel v tujini, a na domovino in njen genius loci nikoli ni pozabil. V Parizu se je nastanil za stalno. Poglejmo zgodbo tega izjemnega izseljenega umetnika.
Gostji oddaje sta mladi režiserki. Film kosovske režiserke Kaltrine Krasniqi Vera sanja o morju je prejel številne prestižne nagrade na festivalih v Benetkah in Tokiu, Kaltrino Krasniqi pa so v Göteborgu počastili celo z nagrado Ingmarja Bergmana za najboljši mednarodni debi. Novi film makedonske scenaristke in režiserke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu samo na prvi pogled govori o zmenkih, ki jih organizirajo v hotelu sredi povojnega Sarajeva. Pod površjem je namreč veliko resnejša tema: sprava med narodi. Film so predvajali tudi med vojno v Kijevu. Režiserka je prepričana, da umetnost povzroča premike v družbi. Za svoj prejšnji film Bog obstaja, ime ji je Petrunja je prejela nagrado evropskega parlamenta lux.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Na voljo je primerjalno poročilo o diskriminaciji Romov in njihovem dostopu do pravnega varstva na Slovaškem in v Sloveniji. Odpravili smo se v Novi Sad, kjer smo se pogovarjali z umetnikom in filozofom dr. Zoranom Tairovićem. V Nišu pa smo obiskali romsko četrt, ki je že šest mesecev brez elektrike.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Ob 30. obletnici smrti tržaškega skladatelja, dirigenta in pedagoga Ubalda Vrabca je nastala dvojezična dokumentarna razstava Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo poklonili njegovemu delu z avtorjema razstave Gabrielo Caharija in Gorazdom Bajcem.
Pogledali bomo v Ljubljano, kjer se je končal peti projekt M.AJ. ali Mreža Alpe Jadran, ki povezuje Slovence živeče v zamejstvu sosednjih držav. Projekt želi mladim v tej širši regiji pokazati izobraževalne in gospodarske priložnosti, ki se jim ponujajo, hkrati pa jih povezuje ljubezen do slovenskega jezika. Obiskali smo Radio Agora, ki je edini svobodni radio na Koroškem in edini v Avstriji, ki vsak dan predvaja program tudi v slovenskem jeziku. Poleti je vodenje radia Agora prevzel koroški Slovenec Gabriel Lipuš. Vloga kolesarjenja kot načina prevoza se v zadnjih letih v mnogih evropskih državah povečuje, zlasti v urbanih središčih. Kmalu pa bomo lahko kolesarili za bolj trajnostni svet tudi prek meja. Na Goriškem se zaključuje gradnja čezmejne kolesarske poti, ki krožno povezuje Novo Gorico, Gorico in Šempeter.
Naš gost je režiser, scenarist, pisatelj in zaslužni profesor na ameriški Univerzi Ohio Rajko Grlić. Gledalci bodo videli, kako čustveno je bilo pred kratkim v Slovenski kinoteki na promociji slovenske različice njegovih Še ne povedanih zgodb. Prijateljstvo iz časov Jugoslavije sta z Mileno Zupančič med vojno na Hrvaškem še utrdila. In to je samo ena izmed zgodb o filmu in okrog filma, ki se nas globoko dotaknejo, tako kot vsi filmi Rajka Grlića. Kako se je izogibal cenzuri v času socializma, kako cenzuro imenujemo v kapitalizmu, zakaj dobrega filma ni brez dobre zgodbe – to so samo nekatera izmed vprašanj, na katera je Rajko Grlić odgovarjal ekskluzivno za Naglas.
Slovenija sodi med najbolj značilna kontaktna območja v Evropi. Slovenski robni, se pravi obmejni in manjšinski družbeni prostori prinašajo preštevilna grajenja skupnega kulturnega in gospodarskega prostora. Priča smo bili že marsikateremu konfliktu, ki se je preoblikoval v območja mednarodne koeksistence in sodelovanja. Zato pa je potreben dejaven in pogumen pristop same države Slovenije in njenih manjšinskih skupnosti. Z nami je Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V oddaji o okrogli mizi, ki so jo pripravili mladi študentje iz Gradca in sicer na temo Slovenščina izven zamejskega prostora. Reforma predšolske vzgoje na avstrijskem Koroškem naj bi posegla tudi v ureditev dvojezičnih vrtcev. Gostimo dr. Zvoneta Žigona, zaposlenega na veleposlaništvu v Sarajevu, sicer pa odličnega poznavalca Slovencev po svetu. V minulih dneh je bilo srečanje učiteljic slovenskega jezika na Reki.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo z dogodki opozorili predvsem na pomen ohranjanja jezika. Pogovarjali smo se z Imerjem Trajo Brizanijem, ki je izdal romske pesmi, ter Nino Brasseur, ki se pripravlja na izid romsko-slovenskega glasbenega prvenca. V času jesenskih počitnic smo zavili še v naselje Kamenci.
Smeh je nujna začimba za kakovostno in dolgo življenje, humor pa je njen sladkor. Tega se dobro zaveda naš gost. Poznamo ga predvsem po vlogi gostilničarja Marka v nanizanki Ena žlahtna štorija, a v svoji karieri je odigral nešteto vlog, tako na gledaliških deskah kot na filmskem platnu. Z nami je tržaški igralec in komik Franko Korošec.
V oddaji Obrazi naših rojakov smo se pogovarjali z dr. Zvonetom Žigonom, ki je trenutno zaposlen na veleposlaništvu Bosne in Hercegovine v Sarajevu. Sicer pa proučevalec Slovencev na skoraj vseh celinah. Raziskoval je Slovence v Clevelandu v ZDA, bil je med argentinskimi in avstralskimi Slovenci, gotovo pa je pionir v raziskovanju Slovencev v Afirki. Danes je najbolj povezan s številnimi člani slovenskih društev v Bosni in Hercegovini.
Mudili smo se pri članih Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu. Pravkar so odprli prenovljeni klub. O dejavnosti do konca leta pa je spregovorila predsednica Jera Jagodič. Mladi iz Slovenije iščejo življenjske priložnosti tudi v Dubaju. Pogovarjali smo se Tinom Pavlićem. Tednik Slovencev na Madžarskem, Porabje dobil novo odgovorno urednico Nikoleto Vajda. Akademska slikarka Ejti Štih letos obeležuje štirideset let odkar živi in ustvarja v Boliviji.
Francosko združenje lepih umetnosti je akademskemu kiparju Marijanu Mirtu na jubilejnem 160. pariškem salonu podelilo že drugo zlato medaljo za kiparstvo. Slovenski kipar hrvaških korenin, ki že vrsto let ustvarja v Mariboru, je žirijo prepričal s kipom Eden od mnogih. Ta je sestavljen iz človeškega torza in zajčje glave. Zakaj je zajec prispodoba sodobnega človeka? Kaj najbolj pogreša inženirka računalništva in glasbenica Pashalina Pop Gligorova, ki jo je pot iz Skopja do Ljubljane vodila čez Reko? V oddaji tudi o starem običaju pletenja iz slame, ki ga negujejo ženske v vojvodinski vasi Tavankut. Svoje stvaritve so predstavile v galeriji v Izoli.
Tokrat je z nami poslanka hrvaškega parlamenta Barbara Antolić Vupora, ki je hkrati prva pripadnica slovenske skupnosti v Saboru, kar se je zgodilo prvič v 30-letni zgodovini hrvaškega parlamenta. Je zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine ter organizatorka številnih pobud, ki je že v predvolilnem času pred dvema letoma napovedala, da se bo v primeru izvolitve aktivno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine, čeprav je pot v sabor uspela preko stranke socialnih demokratov in kot ne predstavnica narodnih manjšin.
Neveljaven email naslov