Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dve oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Stranka slovenske manjšine v Italiji Slovenska skupnost je najstarejša stranka v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Obstaja že več kot 50 let. Njen novi predsednik je postal Damijan Terpin. Kakšna je njegova vizija stranke v časih politične negotovosti?
Predstavljamo Center za slovenščino kot drugi tuji jezik, ki je svoje dejavnosti začel pred skoraj 60 leti, Bili smo na osrednjem srečanju predstavnikov slovenskih društev v Bosni in Hercegovini. Do velike slovesnosti, ki bo Novo Gorico in Gorico združila kot Evropsko prestolnico kulture leta 2025, je le še eno leto. Priprave so v obeh mestih v polnem teku. Vabljeni k ogledu.
Odpravili smo se v naselje Gazice v občini Brežice, kjer imajo prebivalci sicer urejen dostop do vode, so pa še vedno brez elektrike. Pogovarjali smo se z vaščani, ki so se s svojimi predlogi že večkrat obrnili na občino. Kako občina ravna z denarjem za Rome in kdaj lahko Romi v naselju pričakujejo elektriko, smo vprašali tudi pristojne. Kako uspešni so otroci v šoli in kako na uspeh vpliva predšolska vzgoja, smo izvedeli na OŠ Cerklje ob Krki. V Brežicah živi tudi Rudi Mlinar, ki je izdal roman o ljubezni med romskim fantom in neromskim dekletom.
Krožek KRU.T nudi podporo za izboljšanje kakovosti življenja predvsem starejšemu prebivalstvu. O tem v oddaji s predsednico Mirno Viola in podpredsednico Pierino Furlan.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Strokovnjakinja za varstvo manjšin Vera Klopčič je odgovarjala na vprašanja o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji. Obiskali smo »Vintage sejem« na ljubljanskem Taboru, ki je v znamenju 40. obletnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. O množičnem turizmu v Dalmaciji pa smo se pogovarjali s hrvaškim pisateljem Jurico Pavičićem.
Kakšni so slovenski obrazi Gorice in kako se prepletajo različne jezikovno etnične stvarnosti? To nam razkriva vodnik izdan pri goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev. Z nami bodo zaslužni za izdajo priročnika, ki ga bodo predstavili v luči prihajajočega EPK. Vabljeni k ogledu.
Letošnji že 45. dobitnik Tišlerjevega priznanja, ki ga podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, je Karel Smolle. V kraljevskem mestu Srebrenik so opravili rez mariborske stare trte, na pobudo občine, so se s prireditvijo poklonili tudi slovenskemu kulturnemu prazniku na katerem so bili prisotni člani slovenskih društev iz Bosne in Hercegovine. Predstavljamo prejemnika dr. Borisa Jesiha, ki je prejel priznanje Koroške deželne vlade. Premiera dokumentarnega filma V rojevanju časa, ki prikazuje enega vidnejših in pomembnejših kulturnikov tržaškega prostora, Milka Bambiča. Vabljeni k ogledu.
Pogovarjali smo se z vršilcem dolžnosti direktorja vladnega urada za narodnosti Rokom Petjetom, ki je funkcijo prevzel v začetku leta. Na Pušči so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili program za otroke v naselju. Ob tem so jim predstavili pomen branja knjig. Ptujski karneval je najbolj obiskana pustna prireditev v Sloveniji. Na njej nastopajo tradicionalne pustne maske kurenti. A to ni edina tipična maska – v Dornavi pri Ptuju so namreč znani po dornavskih ciganih. Tem se je letos pridružila tudi naša ekipa.
24. februarja 2022 se je z vdorom ruske vojske v Ukrajino začela nova vojna na evropskih tleh. Je bil ruski napad na Ukrajino res presenečenje ali pa se je ta vojna pravzaprav napovedovala že nekaj let, Zahod pa je zaradi energetskih poslov popuščal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu? Za oddajo Mednarodna obzorja smo se o tem, kaj je pripeljalo do vojne, in o evropskem odzivu nanjo pogovarjali s predstavniki več evropskih držav in ruske opozicije, del oddaje pa je ekipa Mednarodnih obzorij posnela tudi v Ukrajini. Oddaja bo na TVSLO 1 24. 1. ob 21.00. Avtorica Manica J. Ambrožič, snemalec Žiga Trnkoczy, montažer in realizator Bojan Gašperič.
Z nami bo avtor knjige Slovenski Gradec dr. Simon Ošlak-Gerasimov, profesor, publicist, novinar in dopisnik za ORF v Gradcu. Ali se dovolj zavedamo vloge, ki jo ima mesto za slovensko kulturo in jezik? Osvetlili bomo stoletja dolgo politično in kulturno povezanosti med slovensko in avstrijsko zgodovino. Bodite z nami.
Tokrat smo v oddaji prebirali trojezični vodnik Slovenski obrazi Gorice, ki nam leto dni pred začetkom Evropske prestolnice kulture, častni naziv sta prejeli obe Gorici, osvetljuje prisotnost slovenstva v Gorici. Prešerno je bilo v Zagrebu, kjer so v Slovenskem domu s sloganom Kultura nas povezuje pripravili bogat program ob slovenskem kulturnem prazniku. Udeležili smo se februarskega srečanja z ustvarjalci sosednjih držav z naslovom Sredi domovine, ki ga prireja Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. V Gradcu pa so slovenski kulturni praznik obeležili z obiskom kurentov.
Novinarka in pisateljica Katarina Keček je krute posledice izbrisa občutila na svoji koži kot 20-letna študentka. Kar pet let je bila brezdomka, dvakrat so jo deportirali na Hrvaško. Zakaj je črka Ć tako usodna, da veliko žensk zamenja svoj dekliški priimek ob poroki tudi zato, ker te črke v priimku moža ni? Ustvarjalci spomenika izbrisanim so na razstavi predstavili tudi odzive na njegovo postavitev. Šest dni, šest predstav, šest popolnoma razprodanih dvoran v Mestnem gledališču ljubljanskem. V čem je skrivnost uspeha Regionalnega gledališkega festivala RUTA?
Barve definirajo naše razpoloženje, harmokromija je veda, ki barve analizira. O tem v oddaji s strokovnjakinjo za barvno svetovanje Heleno Pertot. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V Ljubljani smo obiskali Miho Lobnika, zagovornika načela enakosti Republike Slovenije, ki je letos zagnal vsesplošno ozaveščevalno akcijo o diskriminaciji manjšin. Ob tem so nastali promocijski spoti, ki nagovarjajo tudi romsko skupnost. Bili smo še na delavnici novega romskega društva Vstani, romski otrok, ki deluje predvsem na področju zagotavljanja pomoči ženskam. V tednu kulture bomo zavrteli glasbeni spot prekmurskega romskega producenta in glasbenika Sandija Horvata - Sunnyja.
Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.
Neveljaven email naslov