Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Up sreče v prsih hrani je naslov letošnje državne proslave ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku in podelitvi Prešernovih nagrad. Program, ki temelji na Prešernovem Krstu pri Savici, je zasnovala ekipa Gledališča Koper pod režijsko taktirko Katje Pegan. Počastili bodo letošnja Prešernova nagrajenca dr. Kajetana Gantarja in dr. Mirka Cudermana ter nagrajence Prešernovega sklada Špelo Čadež, Dušana Kirbiša, Jette Ostan Vejrup, Anjo Štefan, Andrejo Zakonjšek Krt in Damijana Močnika. Slavnostni govornik bo predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič, program pa bo povezovala Karin Sabadin.
Fiamme nere, italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka so uvrstili med 11 finalistov, nominiranih za italijansko književno nagrado Nabokov, poimenovano po pisatelju Vladimirju Nabokovu. Knjigo, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, je v italijanščino prevedla Martina Clerici. Roman je strokovno žirijo v Apuliji med več 100 romani prepričal s svojo pripovedno in vsebinsko prodornostjo. V studiu se nam je pridružil avtor tega prvega romanskenega opisa o Narodnem domu Marij Čuk.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Veliko srce za Makedonce v Sloveniji ima Ema Soleva Vardjan, ki je že več kot 30 let motor Makedonskega kulturnega društva Ljubljana. Še eno veliko srce pa je pred kratkim nehalo biti. Aki Rahimovski, umetnik makedonskih korenin, je zaznamoval hrvaško pop-rockovsko sceno, vsi smo odraščali ob njegovem nepozabnem vokalu. Pevec Parnega valjka je zadnja leta preživel v Novem mestu. Kako bosta Akija v spominu ohranila njegova slovenska prijatelja Vlado Kreslin in Neisha? V oddaji je o kulturni izmenjavi na območju nekdanje Jugoslavije spregovoril najbolj prevajan slovenski pisatelj Drago Jančar, ki so ga v Srbiji objavljali v času, ko je bil v Sloveniji persona non grata.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
V oddaji Rojaki se bomo seznanili z delom gospodarske dejavnosti Koroških Slovencev v Šmihelu. Na Hrvaškem imajo težave pridobiti učitelje slovenskega jezika. Ob koncu leta so v Monoštru izdali letopis - Porabski koledar. Odpravili smo se tudi v Globasnico, kjer bomo spoznali delo tamkajšnje mesnice.
Od mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta smo obiskali sinagogo v Lendavi ter se pozanimali, kako so pred stotimi leti v Prekmurju živeli Judi in kako bogata je bila njihova kultura v primerjavi z romsko. Pogovarjali smo se z enaindvajsetletno Nino Brasseur, novinarko romskega radia v Murski Soboti. V rubriki romskega jezika pa tokrat o poučevanje romskega jezika in kulture v osnovnih šolah v Sloveniji.
RTV Slovenija je v skladu z zakonodajo zapisana tudi k poročanju o življenju in delovanju Slovencev v sosednjih državah. S tem ključno prispeva k vzpostavitvi skupnega slovenskega kulturnega in medijskega prostora. Kako na RTV Slovenija svoje poslanstvo uresničujemo in pokrivamo dogajanje v zamejskem prostoru, nam bo osvetlila Ilinka Todorovski, nekdanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, ki jo poznamo s televizijskih ekranov tudi kot novinarko in dopisnico s Hrvaške.
Svetovni slovenski kongres, deluje že dobrih 30 let. Trenutno je vanj aktivno vključenih devet konferenc, Slovenska konferenca je le ena, deluje pa v Ljubljani. Vodi jo zamejska Slovenka Jelena Malnar iz Prezida v Gorskem Kotarju, sicer mlada pravnica, ki je našla v času študija navdih prav v Slovenski konferenci.
V oddaji Rojaki predstavljamo Kuhajevo spominsko hišo. NUK iz Ljubljane vabi zamejce in Slovence po svetu, da postanejo njihovi člani. Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada izdalo Trinkov koledar. Predstavili bomo delovanje Slovenskega svetovnega kongresa.
Mustafa Mustafić je eden izmed vodilnih direktorjev fotografije v Bosni in Hercegovini in tudi kritičen opazovalec bosansko-hercegovske sodobnosti, v kateri je zadnje čase znova pogosto slišati besedo vojna. Preverili smo, kako je videti večkulturnost na Štajerskem: pogovarjali smo se z 32-letno zdravnico, specializantko prvega letnika interne medicine v Bolnišnici Celje Ermino Begović. Spregovorila je o materinstvu na tujem med epidemijo covida 19 in o tem, kako je biti pokrita muslimanka na Slovenskem. Ne spreglejte intervjuja z reškim rockovskim glasbenikom Damirjem Urbanom, ki sklada glasbo za predstavo Matjaža Fariča Vse OK v ljubljanski Drami. Premiera bo sredi februarja.
V studiu se nam je pridružil dr. Miran Košuta, zamejski literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist, redni profesor na Univerzi v Trstu in prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2021, ki ga vsako leto podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. V svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu se posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo.
Svetovni slovenski kongres vstopa v 31 leto delovanja. Predsednik tega združenja je ugledni član in nadvse zanimiv sogovornik Dr. Boris Pleskovič z bogato poklicno kariero. Ob študiju na uglednih tujih univerzah si je utrl pot v Svetovno banko v Washingtonu, kjer je delal 30 let na vodilnih funkcijah. V letih 199192 je bil glavni ekonomski svetovalec predsednika slovenske vlade. Kot gostujoči profesor je vabljen na predavanjana uglednih univerz v ZDA, Evropi in Kitajski. Leta 1998 je bil odlikovan ob 650-letnici Karlove univerze v Pragi, leta 2006 pa je prejel zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije. Zdaj mu je bil znova zaupan mandat predsednika Slovenskega kongresa, čigar zgodovina nastanka je izjemno zanimiva.
V oddaji Rojaki o končanem projetku Etos land v Porabju. Spoznali se bomo z akademskim slikarjem iz Kaknja, Slovencem po rudu, Zvonkom Ostojiće. Zanimive izdelke ustvarjajo članice ustvarjalne delavnice Šopek iz Zagreba. Častitljivo obletnico delovanja pa je slavil Kulturni dom Gorica.
Neveljaven email naslov