Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dejavnost psihoterapije lahko zdaj registrira vsak, tudi kozmetičarka z vikend tečajem ali nekdo, ki je čez noč ugotovil, da je to njegovo poslanstvo, s čimer pa bo še dobro zaslužil. Gre pri vsem le za denar in lastne koristi ali za dobrobit pacientov? Kdo vse ponuja pomoč? Novinarja Vanja Gligorović in Klemen Košak.
Odmevno srečanje predstavnikov 20 največjih svetovnih gospodarstev je gostiteljico Indijo z močnim predsednikom vlade Narendro Modijem okrepilo med svetovnimi velesilami. Indija je letos po številu prebivalcev prehitela sosedo Kitajsko. Po gospodarski moči se je uspešno povzpela na peto mesto, a po napovedih Mednarodnega denarnega sklada bo do konca desetletja na tej lestvici prehitela še Nemčijo in Japonsko. V Globusu o prodoru in načrtih Indije, azijske jedrske velesile, ki jo nevarno prežemata hindujski nacionalizem in medetnično nasilje.
V Tarči s predsednicami in podpredsednicami parlamentarnih strank o prihodnosti slovenske politike: o povezovanju, sodelovanju in delitvah. Evropske volitve prihodnje leto, pred katerimi je že veliko prerivanja, bodo prvi preizkus moči strank pred parlamentarnimi volitvami. V studiu pa tudi o pričakovanih reformah.
Priprave Nove Slovenije na devet mesecev oddaljene volitve v evropski parlament potekajo pod žarometom javnosti, kdo bo prevzel nosilno mesto na listi in kaj pomeni povabilo društvu Anžeta Logarja za skupni nastop na volitvah. Novinarka Vanja Gligorović.
Po poplavah sta se utrdili predvsem največji stranki Svoboda in SDS, druge ostajajo na obrobju političnega preživetja. Stranka Levica je politično jesen začela z novim vodstvom. Novinarka Anja Šter.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je pred dnevi na Bledu pozval k širitvi Evropske unije do leta 2030. A junija prihodnje leto bodo nove evropske volitve in škarje in platno glede morebitnih širitev bosta v rokah nove bruseljske ekipe. V državah Zahodnega Balkana so se po letih trkanja na evropska vrata čakanja že nekoliko naveličali, raziskave javnega mnenja pa napovedujejo okrepitev moči evroskeptikov v Bruslju. V Globusu o prihodnosti evropskega projekta.
Pred četrt stoletja prispevek za Posočje, zdaj za sanacijo po poplavah. Bodo najbolj solidarni državljani? Koliko so in še bodo ob bankah prispevala druga podjetja, zasebna in državna? Čemu se bo odrekla država? Komu in kako bodo delili denar? Da bo zmanjkalo denarja za reforme, je zdaj že jasno. Zamika se plačna reforma, zdravstvena pa celo v naslednji mandat.
So poplave odnesle tudi pričakovanja in načrte o reformah, ki jim že sicer ni kazalo prav dobro? Vlada pravi, da ne, hkrati pa je jasno, da se plačna reforma odmika, zdravstvena celo v naslednji mandat - ne vemo še katere vlade. Novinarka Anja Šter.
Urad predsednika države je pred 16-imi leti v mandatu Janeza Drnovška v korist poplavljenim svoj proračun oklestil za dobrih 100 tisoč evrov in denar namenil skladu. Obenem pa je daroval tudi že 25 tisoč evrov. Čemu pa se bodo zdaj odrekla ministrstva, uradi in politične stranke? Novinarka Anja Šter.
Kdo bo dal denar in kdo ne. Precej več, kot bi želele, bodo k sanaciji poplav morale prispevati banke, ki v zadnjem času kujejo visoke dobičke. Vprašali pa smo tudi velike gradbince in zdravstvene dobavitelje, ki z državo poslujejo v milijardnih zneskih, koliko so prispevali za obnovo Slovenije. Prav tako državna podjetja in tiste z lestvice najbogatejših. Novinar Žan Dolajš.
Od začetka vojne v Ukrajini mineva dobro leto in pol. V številnih državah na vzhodu Evrope, še posebej na Poljskem in v baltskih državah, se krepijo strahovi pred odločitvami režima, ki vlada v Kremlju. Wagnerjevi plačanci so v Belorusiji in Poljska ob meji s to državo namešča 10.000 vojakov, Litva je sredi avgusta zaprla dva od šestih mejnih prehodov z Belorusijo. Moldavska predsednica je februarja Rusijo obtožila načrtovanja državnega udara v Moldaviji. Bruselj državam vzhoda Evrope, ki še niso članice Evropske unije, ponuja obljube o evropski perspektivi, a strahu pred vojno ter velikim in močnim sosedom te obljube ne blažijo. V Globusu o strahovih vzhodne Evrope.
Prva Tarča nove sezone iz Zgornje Savinjske doline, z Ljubnega, enega izmed številnih slovenskih krajev, ki jih je hudo prizadelo silovito divjanje narave in kjer življenje v zadnjem mesecu teče povsem drugače. Začelo se je prav v noči iz četrtka na petek pred štirimi tedni. Prej idilična pokrajina ob Savinji je danes neprepoznavna. Po skoraj mesecu dni, ki je v stiski povezal državljane, ko so se čustva že nekoliko umirila, je trenutek za realne cilje. Kje bodo preživeli zimo tisti, ki so ostali brez domov, kako bodo pospešili postopke in hitro zagotovili nadomestne gradnje, kje in kdaj? Kako in komu bodo razdelili denar, namenjen za pomoč? Kako bodo spremenili pravila, da ne bodo več za vsako ceno gradili na poplavnih območjih? Ali bo tudi tokrat sanacija narejena le za silo in se bodo dela, ko ne bo več medijske pozornosti, do naslednjih poplav čez 10 let ali prej, končala – tako kot leta 1990, 2012, torej vsakič po poplavah?
Kako sta država in občina poskrbeli za večinoma upokojence iz šentiljske občine, ki so se morali zaradi plazov izseliti iz svojih hiš pred tremi meseci? Kaj se je zgodilo, ko so kamere ugasnile? Novinarka Jasmina Gregorc Kozole.
Kdo so zasebniki, ki upravljajo z našim javnim dobrim – vodami ter kako birokratska ustanova je Direkcija za vode, glede katere je bilo kar nekaj očitkov, kako je delila milijone za poplavno zaščito. Novinarka Anja Šter.
Analizirali smo, kako je sploh potekalo umeščanje v prostor sosek in podjetij na poplavna območja. Zakaj so pri tem sodelovali vsi – politika in stroka. Novinar Žan Dolajš.
Štiri tedne od poplav. Prebivalci najbolj prizadetih krajev, obiskali smo Zgornjo Savinjsko dolino in Koroško, še vedno ne morejo pozabiti in se sprijazniti s tem, da so izgubili vse. Novinarka Vanja Gligorović.
Tokratni blejski strateški forum bo potekal v dneh, ko v Sloveniji odpravljamo posledice silovite ujme, ki je prve dni avgusta prizadela našo državo. To poletje je bilo poletje novih vremenskih skrajnosti: vročina, poplave, neurja, gozdni požari… Prvi teden julija je bil najbolj vroč teden na Zemlji, odkar obstajajo uradne meritve. V Globusu zato o tem, kako živeti s podnebnimi spremembami, ki nam tako radikalno krojijo življenje povsod po svetu, in kakšne so rešitve, ki jih vidijo udeleženci strateškega foruma na Bledu.
V Črni gori se 17 let po osamosvojitvi dogajajo prelomne politične spremembe. Črnogorski volivci so z volitvami oblast zaupali novim, mladim političnim obrazom; Milo Đukanović, ki je vajeti črnogorske oblasti več kot 30 let trdno držal v rokah, se je umaknil v ozadje. Črna gora je pred velikimi političnimi izzivi in spremembami, tudi pričakovanja volivcev so velika, a iskanje srednje poti med Beogradom, Moskvo in Brusljem je nepredvidljivo in zahtevno. Oddajo Globus o Črni gori je pripravil dopisnik Boštjan Anžin.
Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, se je po slovesu dolgoletne voditeljice Angele Merkel, ki je bila nemška kanclerka kar 16 let, in ob vojni v Ukrajini znašlo na prelomnici. Tako imenovana semaforska koalicija kanclerja Scholza je ob izvolitvi obljubila, da bo vlada napredka, zdaj pa je država v tehnični recesiji, vse večja je brezposelnost, vzpenja se skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo. Tokratno oddajo Globus o Nemčiji je pripravila dolgoletna dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž, ki po devetih letih zapušča dopisništvo v Berlinu.
Glavno mesto Litve bo 11. in 12. julija gostilo pomemben vrh zveze Nato, že drugi, odkar se je začela ruska agresija nad Ukrajino. Prav zaradi vojne v Ukrajini bo v Vilni na mizi 31 članic zveze kar nekaj zahtevnih izzivov. Zveza Nato bo prihodnje leto praznovala 75 let. V nevarnejšem svetu je naša zveza pomembnejša kot kadar koli, je sporočil novi stari generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki do oktobra prihodnje leto ostaja na čelu zavezništva. O vrhu Nata ob dogajanju v Ukrajini v oddaji Globus.
Neveljaven email naslov