Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenskem domu v Monoštru so predstavili 26. Zvezek iz knjižne zbirke med Rabo in Muro, avtorja Štefana Kardoša Stric Geza pripoveduje/Geza bači pripovejda. V slovenskem jeziku in porabskem narečju so zapisane zgodbe Geze Bačiča. Urednik oddaje Dušan Tomažič gosti Jasmino Ilić Draković, ki bo predstavila letošnjo tradicionalno prireditev "Dobrodošli doma", namenjeno Slovencem v zamejstvu in po svetu, organizira Slovenska izseljenska matica. Prireditev bo letos potekala v knežjem mestu, v Celju. Sončne terase nad tržaškim zalivom bi lahko poimenovali tudi tržaški »San Remo«, Slovenke so namreč v prejšnjem stoletju tukaj gojile pisane rože, Rožnato reportažo je pripravila Špela Lenardič. Vabljeni k ogledu.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Kakšne so težave v gospodarstvu? Ali so pozitivne perspektive le utopično sanjarjenje? O tem z Andrejem Šikom direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
V oddaji obiščemo Stolico za slovenski jezik v Gradcu, ki velja za prvo katedra za slovenščino na svetu. Ustanovljena je bila leta 1811, in sicer je bila namenjena praktičnemu pouku slovenskega jezika. Predstavljamo prenovljeni vodnik planinske poti Vertikala, ki nas vodi peš od tromeje, kjer se stikajo Slovenija, Italija in Avstrija, vse do Trsta. Tudi letos je Klub koroških Slovencev v Ljubljani skupaj s celovško Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo ter ljubljanskim Društvom slovensko-avstrijskega prijateljstva pripravil Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Koroška poje, največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem.
Inženirka leta Ljupka Vrteva je prišla iz Makedonije magistrirat na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Razvila je edinstven računalniški program za prezračevanje stavb. Dekleta opogumlja, naj se odločijo za inženirski poklic. Bili smo na fotografski razstavi Dragana Teodorovića - Zeka. Odprl jo je pevec skupine Riblja Čorba Bora Đorđević, ki živi med Beogradom in Ljubljano in se je Slovencem opravičil za sporno pesem s konca 80. let. Obiskali smo tudi Radio Žica: Dino Dvornik, Đorđe Balašević, Rambo Amadeus, Robert Plant so samo nekatera izmed zvenečih imen, ki jih je gostil ustanovitelj radia Enes Hodžić, ki je pred 30 leti Zenico zamenjal z Ljubljano.
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dve oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Stranka slovenske manjšine v Italiji Slovenska skupnost je najstarejša stranka v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Obstaja že več kot 50 let. Njen novi predsednik je postal Damijan Terpin. Kakšna je njegova vizija stranke v časih politične negotovosti?
Predstavljamo Center za slovenščino kot drugi tuji jezik, ki je svoje dejavnosti začel pred skoraj 60 leti, Bili smo na osrednjem srečanju predstavnikov slovenskih društev v Bosni in Hercegovini. Do velike slovesnosti, ki bo Novo Gorico in Gorico združila kot Evropsko prestolnico kulture leta 2025, je le še eno leto. Priprave so v obeh mestih v polnem teku. Vabljeni k ogledu.
Odpravili smo se v naselje Gazice v občini Brežice, kjer imajo prebivalci sicer urejen dostop do vode, so pa še vedno brez elektrike. Pogovarjali smo se z vaščani, ki so se s svojimi predlogi že večkrat obrnili na občino. Kako občina ravna z denarjem za Rome in kdaj lahko Romi v naselju pričakujejo elektriko, smo vprašali tudi pristojne. Kako uspešni so otroci v šoli in kako na uspeh vpliva predšolska vzgoja, smo izvedeli na OŠ Cerklje ob Krki. V Brežicah živi tudi Rudi Mlinar, ki je izdal roman o ljubezni med romskim fantom in neromskim dekletom.
Krožek KRU.T nudi podporo za izboljšanje kakovosti življenja predvsem starejšemu prebivalstvu. O tem v oddaji s predsednico Mirno Viola in podpredsednico Pierino Furlan.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Strokovnjakinja za varstvo manjšin Vera Klopčič je odgovarjala na vprašanja o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji. Obiskali smo »Vintage sejem« na ljubljanskem Taboru, ki je v znamenju 40. obletnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. O množičnem turizmu v Dalmaciji pa smo se pogovarjali s hrvaškim pisateljem Jurico Pavičićem.
Kakšni so slovenski obrazi Gorice in kako se prepletajo različne jezikovno etnične stvarnosti? To nam razkriva vodnik izdan pri goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev. Z nami bodo zaslužni za izdajo priročnika, ki ga bodo predstavili v luči prihajajočega EPK. Vabljeni k ogledu.
Letošnji že 45. dobitnik Tišlerjevega priznanja, ki ga podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, je Karel Smolle. V kraljevskem mestu Srebrenik so opravili rez mariborske stare trte, na pobudo občine, so se s prireditvijo poklonili tudi slovenskemu kulturnemu prazniku na katerem so bili prisotni člani slovenskih društev iz Bosne in Hercegovine. Predstavljamo prejemnika dr. Borisa Jesiha, ki je prejel priznanje Koroške deželne vlade. Premiera dokumentarnega filma V rojevanju časa, ki prikazuje enega vidnejših in pomembnejših kulturnikov tržaškega prostora, Milka Bambiča. Vabljeni k ogledu.
Pogovarjali smo se z vršilcem dolžnosti direktorja vladnega urada za narodnosti Rokom Petjetom, ki je funkcijo prevzel v začetku leta. Na Pušči so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili program za otroke v naselju. Ob tem so jim predstavili pomen branja knjig. Ptujski karneval je najbolj obiskana pustna prireditev v Sloveniji. Na njej nastopajo tradicionalne pustne maske kurenti. A to ni edina tipična maska – v Dornavi pri Ptuju so namreč znani po dornavskih ciganih. Tem se je letos pridružila tudi naša ekipa.
24. februarja 2022 se je z vdorom ruske vojske v Ukrajino začela nova vojna na evropskih tleh. Je bil ruski napad na Ukrajino res presenečenje ali pa se je ta vojna pravzaprav napovedovala že nekaj let, Zahod pa je zaradi energetskih poslov popuščal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu? Za oddajo Mednarodna obzorja smo se o tem, kaj je pripeljalo do vojne, in o evropskem odzivu nanjo pogovarjali s predstavniki več evropskih držav in ruske opozicije, del oddaje pa je ekipa Mednarodnih obzorij posnela tudi v Ukrajini. Oddaja bo na TVSLO 1 24. 1. ob 21.00. Avtorica Manica J. Ambrožič, snemalec Žiga Trnkoczy, montažer in realizator Bojan Gašperič.
Z nami bo avtor knjige Slovenski Gradec dr. Simon Ošlak-Gerasimov, profesor, publicist, novinar in dopisnik za ORF v Gradcu. Ali se dovolj zavedamo vloge, ki jo ima mesto za slovensko kulturo in jezik? Osvetlili bomo stoletja dolgo politično in kulturno povezanosti med slovensko in avstrijsko zgodovino. Bodite z nami.
Neveljaven email naslov