Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Življenjepis moje gostje je več kot natrpan in bogat, vendar je ne boste zasledili v popularnih medijih na prvih straneh. Kaj bi tam namreč počela magistrica, ki se ukvarja z razvojem potencialov ljudi, uravnoteženim zastopanjem spolov v poslovnem svetu, s ponovno aktivacijo brezposelnih ljudi, s coachingom s konji in še bi lahko naštevala.
Gost oddaje Intervju bo ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Viljem Leban, glavna tema pogovora pa projekt Nuk 2. Zakaj se pri načrtovani gradnji spet zapleta? Kaj morajo pristojni storiti, da bomo kot posamezniki in kot skupnost dobili novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice, kot so jih zgradili že drugod po Evropi? Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Slovenijo je maja pred 30. leti zaznamovalo burno dogajanje na vojaškem področju, ki bi lahko bistveno upočasnilo proces osamosvajanja. Obramboslovec Andrej Kocbek, upokojeni polkovnih Slovenske vojske je bil takrat poveljnik 710. učnega centra v Pekrah. Kako je doživljal napetosti in kako je tedaj razum civilnega pogajalske razmišljanja ob podpori obrambnih sil in javnosti vendarle povozil logiko brutalne vojaške moči.
V ekskluzivnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil mag. Lojzeta Dolinarja. Prvi slovenski podžupan Celovca je kot glavni razlog, da se je Celovec, nekdaj trdnjava proti slovenstvu, odprl za slovensko, navedel rahljanje političnih predsodkov, potem ko se je zlomil jugoslovanski režim in se je Slovenija osamosvojila: »Do takrat smo bili vsi Slovenci »titokomunisti«, drugi razlog večje odprtosti do Slovencev pa je v tem, da smo oboji pristopili k Evropski uniji.« To je povsem drugače kot v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je bilo protislovensko razpoloženje na vrhuncu: »Če se spomnim na svoja dijaška leta: mi smo se skoraj vsak dan tepli z nemškimi nacionalci, ki so nas čakali v Schillerjevem parku. To je bil naš vsakdanjik, borba, ker si rekel, da si Slovenec.« Nastrojenost proti Slovencem ima zgodovinski izvor v zločinih, ki so jih povzročali nacionalsocialisti na eni in komunisti na drugi strani. »Zmerjali so nas za »čuše«, za manj vredne ljudi, in s tem smo morali živeti.« Mag. Dol
Gost tokratne oddaje Dober večer je v slovenskih vojaških strukturah opravljal več kot 25 različnih vojaških dolžnosti. Najvišjo od maja 2009 do februarja 2012 - ko je generalmajor Alojz Šteiner poveljeval slovenski vojski. Pred 30 leti je bil kot pripadnik stalne sestave TO Slovenije udeleženec osamosvojitvene vojne. Pekre in 23. maj 1991 so se mu posebej vtisnili v spomin. Tudi o tem dr. Alojz Šteiner ve marsikaj več. Predvsem pa je vsestransko zanimiv sogovornik. Bodite z nama - v ponedeljek 24. maja ob 20-ih na Televiziji Maribor.
Dr. Emilija Stojmenova Duh sebe, med drugim, opiše tudi z naslednjimi besedami: »Ne glede na to, da delam predvsem v Ljubljani in v mednarodnem evropskem prostoru, od leta 2002 ves čas živim v Mariboru, navijam za NK Maribor, obiskujem SNG Maribor, in ponosno govorim z mariborskim naglasom.« Je kritična, neposredna, in videli smo jo tako na Trgu svobode kot tudi pred mariborskim sodiščem, ko je javno podprla dijake, ki so zahtevali vrnitev v šolo, ter obsodila njihov sodni pregon.
Gostja oddaje Intervju bo zgodovinarka, raziskovalka in muzealka dr. Kaja Širok, predsednica slovenskega odbora Mednarodnega muzejskega sveta. Spregovorila bo o svojih dveh mandatih vodenja Muzeja za novejšo zgodovino, o stanju slovenskih muzejev po desetletju finančnega izčrpavanja, o invenciji tradicije in zaznamovanju državnih praznikov ter o svoji raziskovalni ljubezni do goriške pokrajine. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Marko Lukić je bil vrhunski plezalec in alpinist, dokler ni splezal na vrh družinskega podjetja v Mariboru, kjer se je nekaj let moral najprej naučiti, kako ostati na vrhu. Kot član upravnega odbora Združenja Manager in Kluba slovenskih podjetnikov svoje izkušnje deli tudi z drugimi. Je član vladnega strokovnega sveta za debirokratizacijo, dobro delo v tujini pa je nazadnje njegovemu podjetju prineslo nagrado nemškega gospodarstva za leto 2020.
Dr. Peter Jambrek v intervju, ki ga vodi Jože Možina, oriše slovensko pot od prvih svobodnih volitev in plebiscita leta 1990 do današnjega obdobja, ki ga na sebi lasten način kritično analizira. Po njegovem mnenju ravno v tem času doživljamo zlom tranzicijskega sistema oziroma globoke države, ki se krčevito bori za obstanek s poskusi ustvarjanja kaosa in razdora, med katere Jambrek uvršča tudi kolesarske proteste, ki jih ima za farso. Ob tem dodaja: »Socialna in gospodarska struktura Slovenije je sijajna, smo v dobri kondiciji. Če pa se 1 do 2 odstotka prebivalstva Ljubljane pojavi na cestah z nekimi trapastimi slogani, ubite Janšo in podobno, je to dokaz slabega okusa in antiintelektualne drže.« Jambrek meni, da so ti protesti brez programa, v nasprotju s tistimi v času slovenske pomladi in pozneje, ko so na mirnih demonstracijah svoje koncepte predstavljali najvidnejši slovenski intelektualci iz kroga Nove revije. Jambrek je oster in pravi: »Na teh demonstracijah, ki jih zdaj poslušam ali gledam, saj jih televizija nenehno poudarja, ne vidim drugega kot transparente, z rdečo barvo prelite stole, metanje kock. Vse tisto, kar spominja na rjave srajce, preden je Hitler prevzel oblast.« Prepričan je, da je zgodovinsko gledano pojav kolesarjev na ulicah tudi sredstvo zastraševanja: »Terorja, ne intelektualnega diskurza, ampak fizične prisotnosti z namenom ustrahovanja.« Histerične in živčne reakcije akterjev levice kažejo, da se čutijo šibke, meni Jambrek. Zavedajo se, da se slovenska družba normalizira in čedalje bolj približuje zahodnoevropski: »Edino, kar je še v resnici pristno, tranzicijsko ali postkomunistično levega, skladno z nostalgičnimi predstavami o Titu in Jugoslaviji, so mediji, je aktualna medijska konstrukcija realnosti petih partijskih medijev v Sloveniji, Dela, Dnevnika, RTV Slovenija … pa nimam nič proti RTV.« Glede prihodnosti je optimističen. Mlado generacijo vidi kot svobodno in podjetno, zdravstveni sistem se je okrepil, želi si le več tekmovalnosti na vseh področjih, tudi v javnih službah. Ob 30-letnici Slovenije se mu zdi temeljno spoštovanje tega dosežka: »Spoštovanje tega, da smo v Sloveniji prišli do suverene države in svobode ljudi in želja, da nas to znotraj Evropske unije ohrani v dobri kondiciji še naprej.«
Gost oddaje Dober večer bo upokojeni podjetnik mag. Vinko Kurent. Govorili bomo o njegovem osebnem soočenju s Parkinsonovo boleznijo. Gre za neozdravljivo bolezen, bolnik pa lahko z različnimi dejavnostmi upočasni njeno napredovanje. Vinko Kurent vodi mariborsko enoto društva Trepetlika, ki je k dejavnostim dodalo novo vadbo, prilagojeno za bolnike, katere osnova je namizni tenis. Njihov splošni cilj je upočasnjevanje napredovanja bolezni, poseben pa udeležba na svetovnem prvenstvu »Parkinson – pink-pok« v Berlinu.
Na predvečer dneva svobode medijev bo gost oddaje Intervju dolgoletni novinar, urednik Sobotne priloge Dela, Ali Žerdin. Med temami pogovora bodo svoboda medijev v Sloveniji, finančno izčrpavanje STA-ja, položaj RTV-ja, cenzura na Delu ter njegova najnovejša knjiga Leto nevarne bližine, v kateri analizira politične in družbene učinke epidemije v Sloveniji. Z Alijem Žerdinom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V oddaji Dober večer bomo vsak ponedeljek gostili znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja. Vabljeni k ogledu.
Mag. Andrej Ferlinc je pravo študiral v Mariboru in Ljubljani, za diplomsko nalogo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Ko je postal vrhovni državni tožilec se je dvajset let vsak dan vozil na delo iz Maribora v Ljubljano. Poznamo ga, denimo kot tožilca v aferi Zdenex, večno slavo ali prekletstvo pa mu je prinesla afera Patria.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju politologinja, doktorica Vlasta Jalušič, raziskovalka in znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu, predava pa tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na številnih univerzah v tujini. Njena področja so politična teorija, državljanstvo, feminizem, neenakost, rasizem in nasilje. Na mednarodni ravni je ena najboljših poznavalk del ameriške politične teoretičarke in filozofinje Hannah Arendt. Z dr. Vlasto Jalušič se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Dr. Silvija Borovnik prihaja s Koroške, je pisateljica, prevajalka, literarna zgodovinarka in publicistka, je redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Mariboru. Njeno najbolj obširno raziskovalno področje je književnost slovenskih pisateljic, izjemnega pomena so njene študije slovenske književnosti v Avstriji, o medkulturnosti in večkulturnosti v literaturi.
Prof. dr. Bojan Zalar je že 12 let generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana, višji znanstveni svetnik in predavatelj na ljubljanski in na mariborski medicinski fakulteti. Po izobrazbi je klinični psiholog in je eden od utemeljitev klinične psihologije pri nas. Na znanstvenem področju se, med drugim, ukvarja z zgodnjim prepoznavanjem duševnih motenj in z njihovim preprečevanjem. Zagotovo zelo primeren sogovornik za vprašanja, ki nas zaposlujejo v tem času: koliko se je v času koronakrize povečalo število duševnih motenj, kakšni so osebnostni profili ljudi, ki dosledno spoštujejo protikoronske ukrepe, in kakšni tistih ljudi, ki se temu upirajo oz. ukrepe redno kršijo? V pogovoru prav tako razčleni osebnostne poteze tistih ljudi, ki iz različnih razlogov nasprotujejo cepljenju. Voditeljica: Lidija Hren.
V oddaji Dober večer bomo vsak ponedeljek gostili znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja. Vabljeni k ogledu.
Tokrat, na velikonočno nedeljo, bo gost oddaje Intervju krško-celovški škof dr. Jože Marketz. Rojen je bil v slovenski družini, odraščal pa je v časih, ko prehajanje med različnimi etničnimi okolji še ni bilo samoumevno. To, da je bil lani kot koroški Slovenec posvečen za 66. krškega škofa, razume kot znamenje otoplitve odnosov med koroškimi Slovenci in Nemci. Škof Marketz se zavzema za pomembnejšo vlogo laikov in žensk v Katoliški cerkvi, v živahno avstrijsko razpravo o blagoslavljanju istospolnih zvez pa je posegel s stališčem, da istospolni za Cerkev ne smejo biti drugorazredni verniki. S škofom Marketzem se je pogovarjala Ksenija Horvat.
V oddaji Dober večer bomo vsak ponedeljek gostili znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Dober večer bomo vsak ponedeljek gostili znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja. Vabljeni k ogledu.
Neveljaven email naslov