Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako uspešna je vlada v boju z epidemijo covida 19 in njenimi posledicami? Koliko je možnosti za konstruktivno nezaupnico vladi, ki jo napovedujejo opozicijske stranke? Se bo politika do decembra poenotila o spremembah zakonodaje, ki bi volivcem omogočile odločilni vpliv na izbiro? Ali lahko odzivi premierja ob ameriških volitvah vplivajo na kredibilnost predsedovanja Slovenije Evropski uniji prihodnje leto? O teh in drugih aktualnih temah v Pogovoru s predsednikom vlade in nato v Pogovoru z opozicijo - v četrtek, 19. novembra, ob 20. in 21. uri na prvem programu Televizije Slovenija. Voditelj: Igor E. Bergant
Zoran Predin je, kot bi poudaril Primož Roglič, ja, je Mariborčan, ki živi v Ljubljani, in to je, ja, dobro! Njegove verze je mogoče označiti tudi za socialno poezijo, prozo pa za vredno leposlovje. Roman Mongolske pege je izšel letos pri mariborski založbi Litera. Prvo glasbo za gledališče je napisal za Nočne prizore v režiji Tomaža Pandurja, prvo filmsko glasbo pa za film Kormoran v režiji Antona Tomašiča.
Tokrat v oddaji Intervju o ozadju mita o kaplanu Martinu Čedermacu. Letos smo namreč praznovali več stotih obletnic dogodkov, ki so usodno vplivali na nacionalne želje Slovencev. Julija 1920 je požig Narodnega doma v Trstu pretresel Evropo, z njim so fašisti napovedali, kaj čaka Slovence. Desetega oktobra je po plebiscitu sledila izguba Koroške. Te dni, 12. novembra, pa je minilo 100 let od podpisa Rapalske pogodbe, po kateri so Slovenci izgubili kar tretjino etničnega ozemlja. A ni ostalo tako – tudi zaradi dobro organizirane in premišljene akcije ljudi, ki jim običajno ne pripisujemo subverzivnih dejanj – duhovnikov. Upor primorskih čedermacev je ohranjen v umetniškem izrazu na cerkvenih poslikavah ekspresionističnega slikarja Toneta Kralja. O njihovih navdihujočih dejanjih in o tem, kam se uvrščajo v tradiciji uporov na Slovenskem, bo v oddaji Intervju govoril zgodovinar, prof. dr. Egon Pelikan, z Inštituta za zgodovinske študije pri Znanstvenoraziskovalnem središču Koper. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Naš tokratni gost je antropolog Dan Podjed. Lani in letos je objavil dve odmevni deli o tem, zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo, ter o spoznavanju sebe v času pandemije. Sin igralca in novinarke zase pravi, da je »profesionalni voajer«, saj ljudi opazuje po službeni dolžnosti in skuša razumeti njihove navade.
Tokrat je voditelj dr. Jože Možina v goste povabil najpomembnejšega raziskovalca udbovskih arhivov pri nas, ki v marsičem pooseblja misel, da zgodovinskih zmot ne bomo ponavljali, če bomo zgodovino dobro poznali. Povod za pogovor sta njegovi novi knjigi, prva o Udbi in akciji Sever, druga pa je kritična biografija politika Janeza Stanovnika. Omerza uvodoma pojasni, da je vzrok za nastanek knjige o Janezu Stanovniku postavitev spomenika njemu na čast ob slovenskem parlamentu letos poleti, čeprav je eklatantno jasno, da je bil Stanovnik odločno proti slovenski osamosvojitvi. To Omerza v knjigi na podlagi virov tudi dokaže. Na dno Dantejevega pekla pa po Omerzovem mnenju sodi Stanovnikova skrajno nemoralna ovaduška vloga pri krščanskih socialistih med vojno. Omerza v pogovoru predstavi delovanje Janeza Stanovnika v partizanih, med katere je vstopil kot krščanski socialist, pri karieri pa mu je pomagal Kocbek. A je kmalu, brez vednosti Kocbeka, stopil v Komunistično partijo, vanjo ga je sprejel Boris Kidrič, in potem kot partijski ovaduh, po prepričanju Omerze, ovajal delovanje krščanske skupine partiji. Stanovnikovi potomci so sicer protestirali, češ da Omerza ustvarja teorijo zarote in da Stanovnik tega ni počel, a Omerza je našel arhivske vire, v katerih Stanovnik sam opisuje to svoje početje, kot zaslugo za partijo. Pisca kritične biografije o Janezu Stanovniku zanima tudi, kdaj je opustil krščansko vero in se prelevil v ateista – Stanovnik sam je zapisal tri različne datume oz. časovna obdobja. V drugem delu pogovora se sogovornika dotakneta druge Omerzove knjige, ki je izšla poleti, z naslovom Udba in akcija Sever. V njej Omerza sicer pozitivno opisuje delovanje slovenske Udbe v času preprečevanja srbskih mitingov v Sloveniji konec 80. let, nikakor pa to delovanje ne sodi med osamosvojitvena dejanja, saj je Udba do zadnjega nadzirala in preganjala politične nasprotnike. Zanimivo je, da prvega javnega odločilnega signala za preprečitev mitinga decembra 1989 ni dala partija, ki je takrat še oklevala, ampak vodja sindikatov strojevodij Slavko Kmetič, ki je pogumno izjavil, da bodo strojevodje preprečili, da bi se mitingaši vozili po slovenskih tirih. Udba in notranji minister Tomaž Ertl sta ves čas delovala proti demokratičnim in osamosvojitvenim prizadevanjem, dokazuje Omerza. Tudi v tem primeru je Omerza spomnil na škandalozno dodelitev visokega državnega odlikovanja Tomažu Ertlu, ki je do konca ščitil totalitarni režim, kršil človekove pravice in zamolčal razorožitev Slovenije, čeprav je bil s tem seznanjen.
Gostja oddaje Dober večer Televizije Maribor bo Marija Hernja Masten letošnja prejemnica Aškerčeve nagrade za življenjsko delo, ki jo podeljuje Arhivsko društvo Slovenije. Njeno zavzeto delo je predvsem ptujsko – ormoškemu koncu razkrilo številna dejstva preteklosti. Bodite z nami v ponedeljek, 2. novembra ob 20. uri.
Gostja Intervjuja bo sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Področja njenega raziskovanja so migracije, izobraževanje in ženske študije. O izseljevanju Slovencev v zadnjih 150 letih, o tem, da so v državah izseljevanja pogosto doživeli tudi odpor in zaničevanje, o tem, kako je odkrila Angelo Vode, pomembno izobraženko in feministko ter obsojenko na Nagodetovih procesih, in o tem, kako slovenski izobraževalni sistem sprejema otroke priseljencev, se bo z Mirjam Milharčič Hladnik pogovarjala Ksenija Horvat.
Profesorica geografije in domovinske vzgoje Branka Roškar prijaha z roba Koroške, ki je še najbližje Štajerski. Je profesorica predmetnega pouka v Osnovni šoli Radlje ob Dravi, poje v zboru in je aktivna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije. Kako sama vidi svoj poklic v obdobju epidemije, kdo bolj potrebuje pomoč, učenci ali njihovi starši, kakšne vrednote nam vsiljuje sedanji čas, so le nekatera izmed vprašanj iz pogovora z našo gostjo. Vabimo vas, da si oddajo Dober večer in pogovor z Branko Roškar ogledate v ponedeljek 26. oktobra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
S tokratno gostjo oddaje Dober večer ni nikoli dolgočasno. Čeprav je del življenja že za njo, je še vedno mlada in polna energije. Doma je na Koroškem, to je njen svet, a rada pogleda preko meja. Meja vseh vrst. Gre za damo širokega nasmeha in mnogih znanj in sposobnosti. Kakšnih sedem let je bila stara, ko je prvič stopila na oder in se ozrla po občinstvu. In občinstvo je še danes njena hrana in navdih. Spoznali boste voditeljico in novinarko, urednico, pa tudi skrbno mamo - Darjo Vrhovnik. Z njo se je pogovarjala Polona Pivec
Gostja tokratne oddaje Intervju je Dragica Wedam Lukić, doktorica pravnih znanosti, redna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in nekdanja predsednica Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Glavne teme intervjuja so trenutne razmere v sodni veji slovenske oblasti in težave pravosodja, kakor jih v Poročilu o stanju na področju vladavine prava navaja Evropska komisija, pomisleki o uravnoteženosti ustavnega sodišča in vprašanje, ali je to s presojo ustavnosti omejevanja gibanja na občine dalo vladi proste roke za kratenje ustavnih pravic in svoboščin. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Branko Maček se je rodil v delavski družini v Šentilju v Slovenskih goricah kot 3-ji izmed 7-ih otrok. Maturo je opravil na Prvi gimnaziji v Mariboru, potem pa je vstopil v bogoslovje. Danes je predsednik Nadškofijske Karitas Maribor, ki s številnimi progami in akciji poskuša pomagati različnim skupinam v družbi. Kako na to delo vpliva sedanja pandemija, kako se spreminja naš odnos do sočloveka, kako sprejemamo različnost, kako razumemo evangelij?
Gostja intervjuja infektologinja prof. dr. Bojana Beović je v pogovoru z Jožetom Možino izrazila veliko zaskrbljenost nad tako hitrim širjenjem okužb in hkrati porastom števila bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. K sreči so odgovorni čez poletje z izobraževanjem in prerazporeditvami podvojili kapacitete na intenzivnih oddelkih za kovid bolnike, vendar bo v primeru skokovitega naraščanja okužb tudi teh kapacitet zmanjkalo. Problem ni v opremi ampak predvsem v kadrih, ki jih ni mogoče čez noč najti oz. izobraziti. Dr. Beovićeva zato apelira na vse državljane, da se res potrudijo in upoštevajo vsa navodila glede nošenja mask, razdalje in prepovedi zbiranja. Smo v ključnem obdobju, izpostavlja, če bomo virus sedaj zajezili bomo kmalu zadihali, v nasprotnem primeru nas čaka rdeč scenarij, ki bo hudo prizadel gospodarstvo, javno življenje in socialne stike. V intervjuju bomo dr. Beovićevo, kot prvo strokovno osebo boja s koronavirusno boleznijo, spoznali tudi bolj z osebne plati. Je izjemna strokovnjakinja, profesorica, avtorica člankov v najuglednejših strokovnih revijah. Posebej dragocene so njene raziskave na področju smotrne uporabe antibiotikov. Ne glede na zahtevno obdobje, ki je pred nami gostja izpostavlja, da je potrebno ohraniti optimizem, saj so z upoštevanjem ukrepov sedanje razmere še vedno obvladljive.
V oddaji Dober večer tokrat dve ženski, v ospredju pa seveda gostja, Milena Pivec, založnica in urednica, ki se na tisoč načinov trudi, da ljudem približa pisano besedo. Kako ji to uspeva, od kod ideje in kakšno je realno stanje na tem področju, pa boste izvedeli v ponedeljek 5. oktobra ob 20.00 na Televiziji Maribor. Oddajo bo vodila Eva Stavbar.
Gost oddaje Intervju bo Robert Botteri, glavni urednik revije Mladina v času, ko je revija s svojim preiskovalnim poročanjem, kontroverznimi vsebinami, provokativnim načinom pisanja in zavzemanjem za odprto, pluralno družbo ključno pripomogla k demokratizaciji družbe, k razpadu Jugoslavije in slovenski osamosvojitvi. Danes je Robert Botteri Mladinin kreativni direktor. V oddaji Intervju se bo o novinarstvu takrat in danes ter o odnosih politikov do medijev z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Dober večer bo zgodovinar Franc Čuš. Sodeloval je pri vsebinski zasnovi projekta, ki vabi v sobe spomina velikih prelških rojakov, pomembnih za Slovenijo in tudi za širši evropski prostor. Kaj prinaša, kakšni so prvi odzivi, bo oblika ohranjenega spomina prešla na prihodnje rodove. Bodite z nami v oddaji Dober večer, v ponedeljek, 28. septembra ob 20. uri.
Naš nocojšnji gost je jezikoslovec, prvi dekan Filozofske fakultete v Mariboru, nekdanji predsednik Slavističnega društva Slovenije, organizator Pleteršnikovih dnevov, pred tremi leti je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Doktoriral je iz zgodovinske slovnice slovenskega jezika, na fakulteti predava staro cerkveno slovanščino ter jezikovno politiko in jezikovno načrtovanje. Raziskuje in bil je tudi nagrajen z Miklošičevo nagrado za raziskovanje prekmurskega knjižnega jezika, je prejemnik Zoisove nagrade za znanstvene dosežke pri raziskovanju slovenskega jezika.
Desetega oktobra bo minilo sto let od koroškega plebiscita, na katerem so se prebivalci južne Koroške po prvi svetovni vojni odločili, da bodo živeli v Republiki Avstriji in ne v novoustanovljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na severni strani meje z Avstrijo je tako ostala desetina narodovega telesa. In kako gre Slovencem danes, po sto letih življenja v Avstriji? Gost Intervjuja bo koroški odvetnik Rudi Vouk, z njim pa se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja tokratne oddaje Dober večer je Andreja Kračun. Zanjo je treba povedati, da je veliko več kot le žena nekdanjega ministra, diplomata ali sedanjega predsednika fiskalnega sveta. Poznamo jo po dobrodelnosti. Malokdo pa ve, da je bila nekoč, v časih razvoja računalništva, programerka. Morda od tod smisel za načrtovanje in jasno postavljanje ciljev. Raznolikih in zanimivih. Z Andrejo Kračun se pogovarja Polona Pivec.
Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi novinar Jože Možina, je dr. Aleš Maver, latinist in zgodovinar, ki predava na mariborski Filozofski fakulteti in velja za enega najbolj razgledanih humanistov v svoji generaciji. Maver je izjemen poznavalec starega veka in razmer v vzhodnoevropskih državah, tako da bo beseda tekla tudi o trenutnem dogajanju v Belorusiji. Kot politični analitik bo komentiral dogajanje v Evropski uniji, predvsem odnos do Višegrajske skupine in vloge Slovenije pri tem. Z voditeljem se bosta dotaknila tudi razmer v Sloveniji na področju politike in medijev.
Neveljaven email naslov