Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vstopamo v še eno negotovo jesen, ko, žal, ne manjka govoric, neresnic, tudi namernega zavajanja o epidemiji Covida-19. Zato smo odgovore na najbolj pogosta vprašanja poiskali pri strokovnem direktorju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, direktorici Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, in direktorju Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru.
Letošnja peta obletnica zgodovinskega Pariškega podnebnega sporazuma je minila v senci pandemije novega koronavirusa. Ali bo gospodarsko okrevanje po pandemiji ogrozilo prizadevanja za upočasnitev podnebne krize? Kaj pomenijo nedavne nove zaveze največjih držav onesnaževalk glede zmanjšanja izpustov in izidi ameriških predsedniških volitev za upočasnitev podnebne krize? Zakaj je slovenska podnebna politika uvrščena med najslabše v Evropski uniji? O tem v oddaji Moje mnenje.
Parlamentarni program predstavlja novo oddajo Na tretjem, v kateri bomo analizirali dogajanje v državnem zboru, državnem svetu in evropskem parlamentu. V studio bomo vabili ljudi, ki krojijo politiko teh ustanov, in pod drobnogled vzeli vsebine, o katerih razpravljajo in odločajo. Na tretjem ob sredah ob 21. uri na TV SLO 3.
Parlamentarni program predstavlja novo oddajo Na tretjem, v kateri bomo analizirali dogajanje v državnem zboru, državnem svetu in evropskem parlamentu. V studio bomo vabili ljudi, ki krojijo politiko teh ustanov, in pod drobnogled vzeli vsebine, o katerih razpravljajo in odločajo. Na tretjem ob sredah ob 21. uri na TV SLO 3.
Parlamentarni program predstavlja novo oddajo Na tretjem, v kateri bomo analizirali dogajanje v državnem zboru, državnem svetu in evropskem parlamentu. V studio bomo vabili ljudi, ki krojijo politiko teh ustanov, in pod drobnogled vzeli vsebine, o katerih razpravljajo in odločajo. Na tretjem ob sredah ob 21. uri na TV SLO 3.
Po prehodu v kapitalistični družbeni sistem so se sindikati znašli v popolnoma drugačni vlogi, kot so jo imeli v času socializma. Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so se soočali z množičnimi stečaji, odpuščanji zaposlenih, prihodom tujega kapitala, tajkunskimi zgodbami. Pogajanja o višini plač, zlasti minimalne, so povzročila številne proteste. Privatizacija podjetij, izčrpavanje delovne sile, tudi politizacija njihovega dela so krojili njihov vsakdan. Močan pečat je pustila tudi svetovna gospodarska kriza. Piko na i pa je dodala pandemija koronavirusa s popolnoma novimi delovnimi razmerami, ki so vodile v propad panog, odpuščanja ...
Na mariborski Filozofski fakulteti so skupaj z ljubljansko Fakulteto za družbene vede izvedli raziskavo Mladina 2020, ki je zajela mlade v Sloveniji od 15. do 29. leta. Tako smo po desetih letih dobili novo raziskavo o mladih. O ključnih ugotovitvah in značilnostih ter vrednotah generacije »Z« bomo z gosti govorili v tokratnem Omizju TV Maribor
Strategija za izhod iz krize predvideva zeleno in digitalno prihodnost. Toda, kaj točno to pomeni? Gre pri »zelenem« zgolj za okoljska vprašanja ali gre za zeleni prehod tudi na področju industrije in energetike? Kako naj se »razogljiči« energetika? Ali se vlaganje v zelene energije izplača? V kolikšni meri zelene tehnologije podražijo končne izdelke? Ali Slovenija lahko preživi brez plastenk? Koliko denarja potrebujemo za zeleni preboj? Kdaj se bodo te naložbe izplačale? Na ta in druga vprašanja v tokratni oddaji odgovarjata naša gosta dr. Robert Golob, predsednik uprave Gen-I, in dr. Iztok Seljak, direktor Hidria holding d.o.o.
Sanjali smo o svoji državi in jo dobili. Gojili smo upanje in že trideset let smo svoji na svojem. Morda je trideseta obletnica samostojne Slovenije pravi trenutek za osvetlitev odnosa do domovine in vrednot, ki so jo pospremile na pot. Kaj občutimo do nje in koliko nam pomeni. Oddajo vodi Igor Pirkovič.
V Štajerskem gospodarskem forumu smo večkrat govorili o logistiki. Naša regija je zelo tranzitna, in od tod vprašanje, ali smo ta položaj resnično izkoristili? Če sodimo po sagi o mariborskem letališču, nismo, toda, morda pa imajo odgovor na to vprašanje naši tokratni sogovorniki: župan občine Hoče-Slivnica, pooblaščenec poslovodstva Pošte Slovenije in direktor mednarodno uveljavljenega logističnega podjetja iz Maribora.
Odkrito je tedenska informativna pogovorna oddaja. V njej sogovorniki z voditeljem Igorjem Pirkovičem iz različnih zornih kotov analizirajo in komentirajo pomembna politična, gospodarska in družbena vprašanja.
Parlamentarni program predstavlja novo oddajo Na tretjem, v kateri bomo analizirali dogajanje v državnem zboru, državnem svetu in evropskem parlamentu. V studio bomo vabili ljudi, ki krojijo politiko teh ustanov, in pod drobnogled vzeli vsebine, o katerih razpravljajo in odločajo. Na tretjem ob sredah ob 21. uri na TV SLO 3.
Slab mesec pred uradnim prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se v Ljubljani vrstijo kolone državniških limuzin: opazen znak, da Slovenija postaja središče, morda bolje vozlišče evropske politike. Predsedovanje Svetu EU morda ni več, kar je bilo. Skoraj sanjskega prvega predsedovanja Slovenije leta 2008, ko nas je ameriški predsednik na Brdu spremenil v košček nebes in predsedniku Putinu pogledal v oči ter ugledal dobrega človeka, zelo verjetno ni mogoče ponoviti. A še posebej za majhne članice, kot je Slovenija, okrog katere se ne vrti evropsko politično vesolje, je predsedovanje priložnost, da se izkaže, kar koli že to za koga pomeni. A ko predsedniki odidejo, ko kamere ugasnejo, postane predsedovanje veliko več kot usmeritve, prednosti, načela. Je konkretno, vsebinsko, intelektualno zahtevno delo; vodenje in usmerjanje zapletenih procesov v sedemindvajseterici, ki povzročajo tudi resna trenja, saj ogrožajo interese ter zahtevajo klasične evropske kompromise. Izkušnje učijo, razmere, svetovne in evropske, so zelo aprilske. Kot vse predsedujoče države si bo tudi Slovenija konec leta globoko oddahnila, če se v njenem času ne bo zgodilo kaj, zaradi česar lahko od predsedovanja svetu Evropske unije ostane veliko manj, kot načrtujemo.
Pred dnevi smo obeležili Dan slovenskih krvodajalcev. Kri rešuje življenja, a občasno slišimo, da zalog ni dovolj, da ni vseh krvnih skupin, dodatno nam je življenje zapletla še pandemija Covida-19. Pred nami je poletje, ko so pogostejši dogodki, zaradi katerih se povpraševanje po zalogah krvi poveča. Kako krvodajalstvo živi med nujo in viteštvom, nam bodo povedali predstojnica Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, Vitez krvodajalstva, ki je 170-krat daroval kri, in predsednik Območnega združenja Rdečega križa v Mariboru.
Odkrito je tedenska informativna pogovorna oddaja. V njej sogovorniki z voditeljem Igorjem Pirkovičem iz različnih zornih kotov analizirajo in komentirajo pomembna politična, gospodarska in družbena vprašanja.
Nekateri slovenski zdravniki že leta opozarjajo na preplačane materiale in zdravila v slovenskem zdravstvu in na nekakšno dogovorno ekonomijo, prek katere dobavitelji medicinske opreme ter zdravil v povezavi z nekaterimi naročniki izčrpavajo zdravstveno blagajno. Zdravniki pod okriljem skupine Zdravstvo.si so celo predstavili predlog za vzpostavitev referenčnih cen v javnih naročiih, vendar ta pri odločevalcih ni dobil podpore. Zato je skupina zdravnikov delovno skupino protestno zapusila. Tokrat sta z nami dr. Blaž Mrevlje, specialist interne medicine, in prof. dr. Simon Podnar, nevrolog in klinični nevrofiziolog, strokovni direktor Nevrološke klinike UKC Ljubljana, da nam pojasnita, za kaj gre.
Kmalu bo pol stoletja, odkar je, leta 1972, Generalna skupščina Združenih narodov 5. junij razglasila za svetovni dan okolja. Namen je bil zelo enostaven - ozaveščati ljudi o pomenu varovanja okolja. Čeprav ima Evropa stroge okoljske standarde, se zdi, da vse premalo. Strokovnjaki opozarjajo na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, zaščito biotske raznovrstnosti, problem krčenja gozdov in še marsikaj. Slovenci bomo 11. julija odšli na referendum o uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah.
Neveljaven email naslov