Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo 26. aprila v športni dvorani Osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju. Scenarist in režiser prireditve Tomaž Letnar je slovesnost zasnoval tako, da njeno idejo najbolje povzema izjava člana zavezniške misije v Beli krajini, ameriškega častnika Georgea Wuchinicha: »Narod, ki se enako odločno kot s puško bori s knjigo v roki, ne more biti premagan.« V Črnomlju je bilo namreč ustanovljeno Slovensko narodno gledališče, v katerem so uprizarjali številna besedila iz slovenske in svetovne dramske zakladnice ter tako potrdili pomen visoke kulture za narodno zavest v boju proti okupatorju. Reševanje zavezniških pilotov iz sovražnikovih rok in zavezniška pomoč partizanom prek letališč v Beli krajini potrjujeta, da so bili partizani del svetovne protifašistične koalicije. Wuchinich pa je s svojo navzočnostjo, skupaj s kanadskim majorjem Williamom Jonesom, dal mednarodno legitimnost Slovenskemu narodnoosvobodilnemu svetu, vrhovnemu predstavniškemu in zakonodajnemu organu v slovenskem narodnoosvobodilnem boju, ki se je oblikoval v Črnomlju. To so trije vsebinski temelji predstave, ki se po tragični uvodni točki, ki ponazarja trpljenje v boju, prelevi v vznesen in svetel dan kulture in pomembnih političnih odločitev za oblikovanje države v osvobojeni Beli krajini. Poleg plesalcev ljubljanske Opere in baleta ter igralcev SNG-ja Drama Ljubljana bodo na proslavi sodelovale odlične glasbene in plesne skupine iz lokalnega okolja. Predstava se izogiba interpretacijam in skozi verodostojne ter strokovno dokumentirane citate udeležencev boja upodablja prelomne čase ter nas s svojo vero v boljši in lepši svet nagovarja tudi v težavni sedanjosti. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.
Slovensko planinsko društvo Trst praznuje 120 let svojega obstoja. Je najstarejše športno-kulturno društvo na Tržaškem s 370 člani. V studiu bosta z nami njegova predsednica in kulturna delavka Marinka Pertot in openska alpinistka Irina Goruppi. Vabljeni k ogledu
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Vsako leto 8. aprila se spominjamo prvega svetovnega kongresa Romov v Londonu. Med 4. in 8. aprilom 1971 so se sestali predstavniki Romov iz štirinajstih držav in se dogovorili, da 8. april postane mednarodni dan Romov. Praznik smo zaznamovali tudi mi; odpravili smo se na prireditve v Murski Soboti, Mariboru, Kočevju in Novem mestu. Posebna reportaža je nastala tudi v Milanu.
Manj kot leto dni nas loči do začetka projekta Evropska prestolnica kulture. Časti naziv bo pripadal Gorici in Novi Gorici. Z umetniškim vodjo Stojanom Pelkom bomo razkrili nekaj programskih novosti in razmišljanj. Z Vido Rucli iz Kolektiva Robida pa se bomo pogovarjali o prostorih in skupnostih ob meji.
Urednik oddaje Dušan Tomažič v oddaji gosti urednika knjižne zbirke Med Rabo in Muro, Francija Justa. Pri tej založbi je izšel že 27 zvezek literarnega ustvarjanja Porabcev in Prekmurcev. Novinarka Tanja Kranjec predstavlja Lovra Sodjo, ki je eden tistih neutrudnih Slovencev, ki vedno znova iščejo izzive, s katerimi mladim umetnikom utira pot onkraj meja. Njegov prispevek k širjenju medsosedske kulture Slovenije in Avstrije je izjemen, še posebej velja omeniti njegovo povezovanje na področju manjšin. Špela Lenardič na s svojo reportažo vabi v Slovensko stalno gledališče Trst na premiero in hkrati na razstavo posvečeno operni pevki Ksenji Vidali.
Naša posebna gostja je makedonska pisateljica Rumena Bužarovska. V Sloveniji jo poznamo po dveh od sicer štirih zbirkah kratkih zgodb: Nikamor ne grem in Moj mož. Rumena Bužarovska ni le pisateljica, ki spregovori o zamolčanih odnosih v patriarhalnih družinah. Prevajalka in predavateljica ameriške književnosti na Univerzi v Skopju je tudi aktivistka in feministka: skupaj s prijateljicami je začetnica gibanja Jaz tudi v Makedoniji. V ljubljanski Šiški smo obiskali vse bolj priljubljeno vodeno plesno vadbo, ki jo poganjajo turbofolk ritmi. Kaj je balkanika?
K2: Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji sloni na ramenih šol. Leto 2024 prinaša s seboj veliko izzivov in še nerešenih vprašanj. O tem v oddaji s predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenijo Dobrila in predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, bil pa je tudi eden izmed delegatov na zgodovinskem kongresu v Londonu leta 1971, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z gospodom Heredio je naša ekipa posnela v Barceloni. Vladni urad za narodnosti je pripravil evalvacijo programov za izobraževanje. Romski pomočniki opozarjajo na sistemsko diskriminacijo. Odpravili smo se še v Kočevje, kjer se že pripravljajo na praznovanje svetovnega dneva Romov.
Zakaj izrazi zamejec, manjšinec, za mejo ali tostran meje izpričujejo pogled matične države na Slovence in Slovenke v sosednjih državah? Z nami bo Andreja Kalc s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu SLORI. S književno prevajalko in lektorico se bomo pogovarjali o uporabnih vidikih različnih jezikovnih praks. Vabljeni k ogledu.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Mlada zdravnica v Splošni bolnišnici Trbovlje Danica Stojanović nam bo pojasnila, zakaj je študij stomatologije v Beogradu ekspresno zamenjala za medicino v Ljubljani. Katere so najpomembnejše kolajne za Splitčanko Smiljano Marinović, trenerko športne šole mlajših otrok v plavalnem klubu ljubljanske Olimpije? Bili smo pri dopolnilnem pouku srbščine v OŠ Trnovo v Ljubljani. »Cirilica je hit,« pravi učiteljica, ena izmed dvanajstih, kolikor jih je v tem šolskem letu Srbija napotila v Slovenijo.
Slovesnost povezuje zgodba o 29. marcu, dnevu, ki je v različnih obdobjih zaznamoval Slovenijo. Pred 150 leti, 29. marca 1874, se je rodil general Rudolf Maister. Skupščina Republike Slovenije je 29. marca 1990 sedmo kitico pesmi Zdravljica sprejela kot himno Republike Slovenije. Leta 2004 je Slovenija v Washingtonu slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako vstopila v zvezo Nato. Skupaj s še šestimi državam - Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo ter Slovaško - je postala del največje širitve v zgodovini zavezništva. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Govoru bo sledil umetniški del proslave. Zbrane bo v dogodek uvedla pesem Kako lep je ta svet v izvedbi Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter in Big banda Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Rudolfa Strnada. Glasbeni program dogodka je zasnovan na duetih. Kulturno-umetniške točke bodo sledile sklopom videovsebin, ki se nanašajo na čas pred vstopom v Nato, na vstop v Nato in na obdobje po vstopu v Nato. Duete bodo sestavljali Irena Yebuah Tiran in Jure Počkaj, Nina Strnad in Gregor Ravnik ter Helena Blagne in Rudolf Gas. Režiserka slovesnosti je Anja Rebek.
Razstava »Rožnarce in cvetličarstvo na Proseku in Kontovelu« je ljubeč poklon večkrat pozabljenemu stoletnemu poklicu. O tem s Sašo Ban in Ksenijo Majovski. Pričakujemo vas v S-prehodih.
V Slovenskem domu v Monoštru so predstavili 26. Zvezek iz knjižne zbirke med Rabo in Muro, avtorja Štefana Kardoša Stric Geza pripoveduje/Geza bači pripovejda. V slovenskem jeziku in porabskem narečju so zapisane zgodbe Geze Bačiča. Urednik oddaje Dušan Tomažič gosti Jasmino Ilić Draković, ki bo predstavila letošnjo tradicionalno prireditev "Dobrodošli doma", namenjeno Slovencem v zamejstvu in po svetu, organizira Slovenska izseljenska matica. Prireditev bo letos potekala v knežjem mestu, v Celju. Sončne terase nad tržaškim zalivom bi lahko poimenovali tudi tržaški »San Remo«, Slovenke so namreč v prejšnjem stoletju tukaj gojile pisane rože, Rožnato reportažo je pripravila Špela Lenardič. Vabljeni k ogledu.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Kakšne so težave v gospodarstvu? Ali so pozitivne perspektive le utopično sanjarjenje? O tem z Andrejem Šikom direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Neveljaven email naslov