Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja oddaje Intervju bo doktorica Jana Javornik, raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu, v Stockholmu in v Utrechtu. Raziskuje področja, kot so javne politike, delovna razmerja, enakost in vključenost na trgu dela, organizacija dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, poklici prihodnosti, vpliv pandemije na družbo. Med letoma 2019 in 2021 je bila generalna direktorica za visoko šolstvo na slovenskem Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šolstvo. O tem, kaj kažejo njene raziskave in kako razmišlja, jo sprašujejo v Guardianu, Observerju, Financial Timesu, Telegraphu, na BBC-ju in tokrat tudi Ksenija Horvat v oddaji Intervju.
Država Slovenija, naša domovina, praznuje 32 let obstoja. To je primeren čas, da se vprašamo, kje vse živimo Slovenci zunaj meja svoje domovine, kako živijo naši zamejci, zdomci in izseljenci in kdo vse živi v državi Sloveniji. Naš tokratni gost je docent dr. Dejan Valentinčič, raziskovalec manjšinskega in migracijskega prava in politike, medetične integracije in kroženja možganov. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
V tokratnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil profesorja z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mitjo Ferenca. Dr. Ferenc, ki je tudi odličen glasbenik, se bo v pogovoru posvetil predvsem vprašanju spoštovanja osnovne civilizacijske norme – pravice vsakega pokojnika do groba. Dr. Ferenc je prvi podpisal odprto pismo o nujnem razmisleku, v katerem več kot 30 uglednih zgodovinarjev in raziskovalcev vlado poziva, naj v duhu sprave in državniške drže razglasi 17. maj za dan spomina na žrtve komunizma. Datum označuje vse žrtve komunizma, tudi povojne. Se je pa konkretno tega dne leta 1942 zgodil do tedaj največji pomor civilnih oseb od začetka vojne, ko je partizansko gibanje pomorilo več kot 50 Romov, povečini žensk in otrok. Sogovornik je že 33 let član vladne komisije za prikrita grobišča in je v tem času med drugim opravil epohalno delo evidentiranja več kot 750 grobišč in morišč po vsej Sloveniji. Prvi stik s to tragično tematiko sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je najprej raziskoval fenomen partizanskih bolnic v Kočevskem rogu, kasneje pa Kočevsko kot posebej zaznamovano pokrajino, nad katero sta se znesla vojna in povojno opustošenje zlasti sakralnih objektov. V pogovoru spoznamo tri desetletja spopadov z novodobnimi »Kreoni«, ki so ovirali delo komisije, a hkrati tudi velike uspehe v duhu civilizacijskega odnosa do pobitih, kjer sta mejnika zlasti Slovenska Bistrica in odkritje Hude jame, potem ko so stare strukture sicer za dalj časa onemogočile raziskovanje. Nedavni izkop največjega slovenskega morišča pod Macesnovo gorico je še kako aktualen, saj sedanja oblast, zlasti mestna, preprečuje pokop zunajsodno pobitih na ljubljanskih Žalah. Podobno kot ljubljanski župan Janković zavrača pokop Romov, pobitih 17. maja 1942. Dr. Ferenc poziva k soočenju z resnico, ki je edina pot do sprave in pomiritve, ter obenem obsoja ukinitev muzeja osamosvojitve. Poudarja, da je prav spravna slovesnost v Kočevskem rogu julija 1990 omogočila poenotenje in uspeh Slovencev v času plebiscita in vojne za Slovenijo. Zanj je to trajen vir za slovensko prihodnost, na katerega so tudi v državnem vrhu premalo ponosni. Voditelj: Jože Možina
Kako pomembna je pri načrtovanju javnega potniškega prometa uvedba enotne vozovnice, ki jo lahko kupimo od začetka junija? Kateri ukrepi na področju politike javnega prometa bi morali še slediti? Bi ta ukrep lahko spodbudil uporabo javnega prevoza in kateri pogoji bi še morali biti izpolnjeni, da bi se v Sloveniji z repa evropske lestvice pomaknili k državam, kjer je javni prevoz hiter in dobro organiziran? Gost oddaje Intervju bo dr. Matej Gabrovec, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, učitelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem in vodja ciljnega raziskovalnega projekta Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
38-letni univerzitetni diplomirani pravnik, ki je otroštvo preživel v Veliki Britaniji, je bil zadnji dve leti generalni direktor RTV Slovenija, še prej pa šest let član njenega nadzornega sveta. Z neutemeljenimi očitki, da ni izpolnjeval pogojev za to delovno mesto in da ga je zasedel nezakonito, je bila zoper njega izpeljana ena bolj umazanih medijskih kampanj v Sloveniji. Kako kot pravnik komentira odločitev Ustavnega sodišča RS? Kdo je in kako razmišlja Andrej Grah Whatmough? Tokrat ga v oddaji Intervju gosti Vida Petrovčič.
Tokratni gost je najprej otrok s Petrička, spada torej med tiste otroke, ki jim je komunistična oblast po vojni umorila starše, njih pa poslala v zloglasni Petriček pri Celju. Francijevo mamo so še videli zaprto v Starem piskru, potem pa je izginila v povojnih pomorih. Franci je odraščal kot sirota pri teti in se vse življenje spopadal s travmo, ki ga je spremljala od najnežnejših let. Kot publicista in široko razgledanega moža, podjetnika, ki je 30 let živel v Nemčiji, ga vladna ukinitev spomina na žrtve komunizma niti ni presenetila. Seveda ga je užalila, razbesnela, a hkrati vidi ta akt kot vrhunec delovanja Golobove vlade, ki se namesto s prihodnostjo ukvarja s preteklostjo. O sami ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma pričevalec pravi: "To je nekaj tako podlega, da se mora človek zadržati, da ne bi naredil kake neumnosti in da ne bi koga, prvega, ki bi ga srečal, mahnil. /…/ Vlada je ravno s tem zadnjim aktom pokazala, kako neumne ljudi ima." V pogovoru je Kindelhofer ocenil, da je tolikšno ukvarjanje s preteklostjo, kot smo mu priča sedaj, posledica vpliva nekdanjega predsednika Kučana, ki po njegovem ne deluje v smeri sožitja. Za prihodnost in spravo med Slovenci pa pravi, da je edina pot do tega resnica. Ko izvemo, kaj se je zgodilo, in si priznamo napake ter zločine med nami, potem lahko na tej osnovi zaživimo skupno prihodnost. Če tega ne bomo storili, se bomo neprestano vrteli okrog preteklosti in se vanjo vračali. Voditelj: Jože Možina
Gost oddaje Intervju bo sociolog, prof. dr. Gorazd Kovačič, zaposlen na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s politično in ekonomsko sociologijo, sicer pa je tudi predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, ki je te dni napovedal nadaljevanje stavke visokošolskih delavcev; prvi stavkovni dan bo 30. maja. O delovnih razmerah visokošolskih učiteljev, o njihovih plačah, o slovenskem političnem prizorišču, o nevarnostih zlorabljanja zgodovinskih travm v politične namene in o tem, ali tudi sedanja vlada ponavlja napake njenih levoliberalnih predhodnic, se bo s prof. Kovačičem pogovarjala Ksenija Horvat.
Seizmologi in geologi so pripravili novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki jo morajo pri gradnji upoštevati projektanti. Dosedanja je bila metodološko zastarela. Starejši modeli so, po besedah strokovnjakov, potresno nevarnost podcenjevali. V prehodnem obdobju dveh let projektanti lahko uporabljajo ali novo ali doslej veljavno karto, od 1. maja 2024 pa bo nova karta edina veljavna za potresno odporno projektiranje. Kakšno je to projektiranje, v tokratni oddaji Intervju sprašujemo zaslužnega profesorja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Mateja Fischingerja, ki je dal s svojim širokim naborom temeljnih in aplikativnih raziskav v svetovnem merilu izjemen prispevek k razvoju potresnega inženirstva kot znanstvene vede. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost tokratnega pogovora je prvi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Uvodoma je predstavil svojo novo knjigo Pomen osamosvojitve, s podnaslovom Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve. Zamisel za knjigo se je porodila ob ugotovitvi, da mlajša generacija, vključno s politiki, ki so sedaj na oblasti, o osamosvojitvenih temah ne ve veliko ali celo noče nič vedeti. Dr. Rupel se tako nasmehne ob izvajanjih kulturne ministrice dr. Vrečko in predsednice parlamenta Klakočar Zupančič, ki Čebine oz. 27. april 1941 povezujejo z osamosvojitvijo. Samostojna Slovenija je namreč nastala ob prelomu s starim totalitarnim režimom. Dimitrij Rupel v pogovoru označi poti in dileme slovenskega vključevanja v Nato in nasprotovanja le-temu. Nasprotniki so isti še danes, sedaj izražajo razumevanje za geostrateške interese Rusije v škodo Ukrajine. Glede slovenske prihodnosti pa je sogovornik prepričan, da moramo izkoristiti vse potenciale in na vodilne položaje postaviti sposobne ljudi, ne glede na politično prepričanje. Z delitvami in izločanjem bomo le nazadovali, je prepričan Rupel. Voditelj: Jože Možina
Na predvečer 1. maja bo gostja oddaje Intervju zaslužna profesorica dr. Polonca Končar, odlična poznavalka domačega in mednarodnega delovnopravnega področja. Redna profesorica Pravne fakultete UL je postala leta 1990, nekaj let zatem pa ena od treh dekank na čelu te fakultete doslej. Skoraj deset let je bila članica in predsednica Evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope. To je odbor neodvisnih strokovnjakov za nadzor in spremljanje Evropske socialne listine, mednarodne pogodbe, ki določa delavske in socialne pravice. S prof. dr. Polonco Končar se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Slovenci smo ponosni na svojo naravo, na čisto okolje, zdravo pitno vodo. Pravico do pitne vode smo zapisali celo v ustavo. Toda naš ponos in skrb velikokrat ostajata na papirju. Na to nas opozarja tudi tokratni gost, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in ekolog dr. Mihael Jožef Toman. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gostu tokratne oddaje Intervju uspe privabiti na proteste v Ljubljano več kot 30.000 ljudi. Pavel Rupar je protislovna osebnost. Kot župan in poslanec je doživel vzpone, kot obsojenec in zapornik pa padce, iz katerih se je, kot pravi, veliko naučil; spremenil se je in izboljšal odnos do sveta in družine. Pomembno vlogo pri njegovi preobrazbi je imela tudi diagnoza rak. Tudi s pomočjo vere je bolezen premagal in razvil občutljivost do ljudi in njihovih stisk. V oddaji poudari, kako se je iz že pozabljenega politika po naključju prelevil v prvega moža upokojenskih protestov. Potem ko je na Facebooku napisal sporočilo o tem, da se nihče ne potegne za upokojence, se je sprožil plaz podpore, ki se še povečuje. V nasprotju s kolesarskimi protestniki, ko se je Jaša Jenull na sedežu stranke Levica dogovarjal z njenim koordinatorjem, Rupar zatrjuje, da je zamisel o protestih dobil sam in da je krog ljudi, ki mu pomagajo, apolitičen. Med protestniki je veliko upokojencev, ki so pred desetletji prišli delat v Slovenijo iz nekdanjih jugoslovanskih republik, politično pa, pravi Rupar, je med njimi največ razočaranih volivcev Gibanja Svoboda. Pavel Rupar meni, da je razlog za množičen odziv na protestih njegova ideja povezovanja in preseganja vsakršnih razlik in da bomo povezani vsi skupaj lažje živeli. Voditelj: Jože Možina
Gostja oddaje Intervju bo Jelka Pšajd, etnologinja Pomurskega muzeja Murska Sobota. Jelka Pšajd je soavtorica aktualne razstave Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi in avtorica številnih knjig o etnološki dediščini Pomurja in Porabja. Raziskuje zelo različna področja, od tega, kakšno spodnje perilo so nosili naši dedki in babice, kako so razmišljali in se pogovarjali o vremenu, kakšne so bile šege ob smrti in pogrebih, kako se je preklinjalo in kakšna je prehranska dediščina Pomurja in Porabja. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Alenka Puhar zaznamuje slovenski prostor predvsem s publicističnim delom, v katerem se loteva prepovedanih, zamolčanih ali »raje pozabimo« tem, ki jih zna popisati občutljivo, znanstveno natančno in z izbrušenim jezikom. Med prvimi v socialističnih državah je leta 1967 prevedla preroški Orwellov roman 1984, s pisanjem in raziskovanjem pa se posveča temnim stranem zgodovine. V devetdesetih se je odločno postavila za slovensko pomlad in demokratizacijo družbe, njen občutek za pravičnost in človekove pravice pa najdemo v številnih knjigah in zbornikih, ki jih je napisala ali uredila. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost tokratnega intervjuja je filozof, publicist, predvsem pa civilnodružbeni aktivist Aleš Primc. Z voditeljem Jožetom Možino se bosta pogovarjala o spornem fekalnem kanalu, ki ga MOL gradi na vodovarstvenem območju, in o kolapsu zdravstva v Ljubljani. Primc bo odgovarjal na vprašanja,v čem deluje drugače kot akterji levih civilnodružbenih gibanj. Dotaknil se bo tudi teme demografije, Pohoda za življenje in zaščite otrok.
Gost oddaje Intervju bo dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pobudnik in urednik jezikovnega portala Fran, avtor slovnic za osnovnošolce in srednješolce. Je dobitnik vseh priznanj in nagrad, ki jih človek na tem in širšem področju lahko prejme, raziskovalno pa živi v obdobju knjižnega jezika 16. stoletja. Eno njegovih najnovejših del je Stati inu obstati, izjemna knjiga o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Tokratni gost intervjuja je profesor dr. Žiga Turk, eden najbolj pronicljivih in avtonomnih komentatorjev našega časa, ki z inženirskim načinom razmišljanja prinaša svežino v slovenski medijski prostor. Z voditeljem dr. Jožetom Možino sta se v uvodu posvetila komentarju delovanja aktualne vlade. Gost je menil, da je vlada neuspešna, saj razen velikih besed ni izpolnila še nobene za državljane pomembne predvolilne obljube. Kriza v zdravstvu se je še poglobila in obljube »v 30 dneh do specialista« se za zdaj kažejo kot groteskne. Dr. Turk neučinkovitost vlade pripisuje tudi dejstvu, da gre za novo politično sestavo, ki je podcenila pomen političnih izkušenj. Komentiral je zadnje nastope premierja Goloba; zdijo se mu ponesrečeni, ko vabi neuspešne gospodarstvenike, naj se zaposlijo v javnem sektorju. Gost med drugim pravi: »Bodimo realni: večino časa se ta vlada ukvarja z javnim sektorjem, kako bo uredila plače in podobno, z gospodarstvom pa zelo malo. Rešitev iščejo v povečanju državne uprave in zvišanju davkov. « O zadnji napovedi premierja, da bo Slovenija vlagala tudi v vesoljski program, pa dr. Turk pravi: »Vesoljski program? Na neki način je fino slišati »vesoljski program«, ker on ima partnerje v vladi, ki imajo v programu vrtičke pred šolami in stanovanjskimi bloki za samo oskrbo, zato je ideja o vesoljskem programu veliko boljša kot pa vrtički, čeprav je utopična.« V nadaljevanju je gost veliko pozornosti posvetil zahodni ideologiji WOKE, ki z redefinicijo družine in spolne identitete ruši civilizacijske pridobitve in vpliva tudi na delovanje slovenske skrajne levice. Ob tem je podal definicijo konservativizma, ki po njegovem mnenju temelji na pravilih in evoluciji ter je temelj civilizacije. Sedanji vladi zameri, da govori o pobiranju davkov in trošenju, ne pa o tem, kako prihraniti, ustvariti več, da bi lahko vsi skupaj bolje živeli. V tem smislu vidi dve Sloveniji, eno podjetniško, marljivo in potrpežljivo, in drugo, ki je bolj usmerjena v pričakovanje in zahteve, kaj še lahko dobijo od države. Dr. Žiga Turk se je dotaknil tudi, kot pravi, sramotnega t. i. mirovniškega pisma dvojice bivših predsednikov države, rektorjev, športnikov o vojni v Ukrajini. Pismo je bilo namenjeno zgolj slovenski javnosti. Turk opozarja na redek primer, ko so morali veleposlaniki evropskih držav poučiti slovensko levo elito, kdo je v tej vojni okupator in kdo žrtev ter katera je prava stran. Gost opaža, da so ukinjanje Muzeja osamosvojitve, pogreb šefa Udbe z državnimi častmi in podobno primeri vračanja v preteklost in predvsem opravičevanje zločinov in sovraštva, ki jih je v času vojne in po njej zakrivil komunistični režim.
Akademik profesor dr. Vinko V. Dolenc, svetovno priznani nevrokirurg, pionir pri operacijah lobanjskega dna. Po njem se imenuje devet operativnih postopkov, lani jeseni je prejel evropsko nagrado za izjemno delovanje v nevrokirurgiji. Nevrokirurgijo v UKC-ju v Ljubljani je postavil na svetovni zemljevid. V domači in tuji javnosti pa žal odmeva tudi njegova sodna kalvarija. Pred časom je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da mu je bila v postopku priznanja tuje sodne odločbe kršena pravica do poštenega sojenja. Voditeljica: Vida Petrovčič
Tokrat bo glavna tema oddaje Intervju vojna v Ukrajini. Mineva namreč leto dni od začetka ruskega napada na Ukrajino, od začetka agresije, ki je povzročila hudo humanitarno in begunsko krizo, travmatizirala celotno generacijo ukrajinskih otrok in vplivala na svetovne politične, energetske, finančne sisteme in oskrbo s hrano. O letu dni vojne se bom pogovarjala z nekdanjim Delovim dopisnikom v Rusiji Brankom Sobanom. Za Delo piše že 50 let, iz Rusije je poročal med obema vojnama v Čečeniji, zadnja leta se posveča predvsem pisanju o problematiki človekovih pravic v Rusiji in drugod po Evropi. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Prof. dr. Rafael Mihalič, predavatelj in vodja Laboratorija za preskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je strokovnjak, ki brez dlake na jeziku spregovori tudi o domnevnih zablodah glede brezogljične družbe. To pa je mnenje, ki ga še kako potrebujemo v času, ko tako v Sloveniji kot v Evropi in po vsem svetu iščemo pot iz novih razmer, ki so pripeljale do energetske krize. Voditeljica: Vida Petrovčič
Neveljaven email naslov