Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je prostitucija že nekaj let dekriminalizirana, prodajalci in kupci spolnih storitev torej niso kazensko preganjani, vendar pa ta dejavnost tudi ni zakonsko urejena. Potiskanje najstarejše obrti na svetu v sivo cono pa – kot kaže praksa in kot trdijo strokovnjaki - povečuje izpostavljenost spolnih delavcev nasilju, socialnim in zdravstvenim stiskam, tudi trgovini z ljudmi. Pričevanja prostitutk iz Slovenije in tujine ter predstavnikov njihovih združenj bodo odstrla pogled v nevidni svet prostitucije pri nas in spolno industrijo v drugih evropskih državah. Obiskali smo salon v Novem mestu, kjer spolne storitve opravljajo redno zaposlene »maserke«, po ceniku, stranka pa ob plačilu prejme račun. Bi morali v Slovenija kaj spremeniti, kaj bi morala narediti država? Gostje Jasmine Jamnik bodo Katjuša Popovič, Mojca Pajnik in Sandi Čurin.
Tri nadzornike, ki jih je v največjo državno banko poslal Slovenski državni holding, so v Evropski centralni banki zaradi starih grehov ocenili kot neprimerne. NLB torej tik pred prodajo deluje s prepolovljeno nadzorniško posadko in še vedno z začasno upravo. Kakšne posledice ima lahko kadrovska tržnica v banki, ki smo jo davkoplačevalci reševali z dvema milijardama evrov. Kdo in zakaj je zanetil vnovičen boj za nadzor nad finančnim srcem slovenskega gospodarstva? Kdo želi prevlado in kakšni so prikriti načrti? Se vračajo stari fantje? Koliko nas bodo stali kadrovska barantanja? Se lahko bančna luknja zaradi neodgovornih ravnanj še poglobi? Bomo za likvidacijo Factor banke in Probanke morali plačati še dodatnih 50 milijonov? Kakšna je vloga politike? V četrtek ob 20. uri na TV SLO 1 v Tarči z Jasmino Jamnik.
Ob namestitvi koroških dečkov v rejništvo so z vso silo trčili argumenti pristojnih in dvom prizadetih, ali je odločitev v imenu otrok res najboljša. Navijaška razprava, pred katero je posvarila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nusdorfer, ko je dejala, da o strokovnih zadevah ni mogoče odločati s televotingom, pa je zameglila številna vprašanja, ki presegajo velenjski primer in se dotikajo celo temeljev pravne države. Strokovnjaki opozarjajo na sistemsko nedorečenost, zastarelost družinske zakonodaje, nejasno ločnico med strokovnim in upravnim odločanjem ter posledično neizenačeno prakso v obravnavi enakih primerov. Vse to lahko privede do resnih postopkovnih napak in posledično tudi sodnih razveljavitev odločb, oboje pa – kar je absurd - do še večje stiske otrok. Kakšna je moč in nemoč socialnih delavcev? Kakšno zakonodajo potrebujemo? Kakšen nadzor? Je rešitev v zagovorniku otrokovih pravic? Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik in gosti: Andrej Del Fabro Barbara Rajgelj Darja Zaviršek Darja Kuzmanič Korva Katja Bašič na DPLX Zdenka Čebašek Travnik
»Desnica mora biti bolj demokratična,« so besede Ljudmile Novak, zaradi katerih so žvižgi prekinili njen govor na sobotnem zborovanju v Ljubljani, na katerem so člani Zbora za republiko, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in treh strank z desnosredinskega političnega pola kritizirali vlado, zlasti njeno migrantsko politiko ter pozivali k svobodi. Zakaj se je v tem delu političnega prostora spet zaiskrilo, od kod izhajajo napetosti med prvakoma SDS in NSi, ali bodo v desni sredini zamudili še eno priložnost za povezovanje in večjo enotnost ali pa le oblikovali novo zavezništvo in širši politični lok po Demosovem vzoru, k čemer je nedavno pozval Janez Janša. Koliko, če sploh, so Janšo oslabili odmevna izstopa Vere Ban in Dragutina Mateja ter kritike, kakršno je izrekel duhovnik Branko Cestnik, ko je menil, da bi moral Janša oditi. Se bo desna politična opcija drobila, kot nakazujejo glasovi nezadovoljnih članov, ali obogatila z novimi strankami, in kje v razponu med sredino in skrajno desnico je še največ prostora? Podrobna analiza v studiu Tarče z Jasmino Jamnik.
Se po januarski izredni uskladitvi pokojnin letos obeta še ena? Zakaj finančni minister Dušan Mramor trdi, da za takšen dogovor praktično ni prostora, medtem ko koalicijska partnerja Karl Erjavec in Dejan Židan menita, da je prav zdaj čas, ko bi lahko država z dodatno uskladitvijo vsaj za odtenek zmanjšala pokojninsko revščino? Kolikšne pokojnine zmore navrtana pokojninska blagajna? Kako vzdržen je slovenski pokojninski sistem? Je ob starajočem prebivalstvu in omrtvičenem trgu dela sploh mogoče ustaviti drsenje realne vrednosti pokojnin? Kdaj bo na vrsti nova reforma? Podrobna analiza v četrtkovi Tarči z Jasmino Jamnik.
Apokaliptični prizori v Bruslju: eksplozije, mrtvi, ranjeni, objokani in prestrašeni ljudje, sirene in reševalci, na ulicah vojaki in policisti, ruševine, dim. »Danes je črn dan za Evropo,« je v solzah izjavila Federica Mogherini, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije. Kaj se je zgodilo v Bruslju? Še eden v vrsti terorističnih napadov, ki pretresajo svet in tudi Evropo, ali strel v evropske vrednote – demokracijo, svobodo in svoboščine, človekove pravice. Nov dokaz, da pred terorizmom nihče ni zares varen, saj teroristi smrt sejejo celo v nadpovprečno varovanem središču Evropske unije, kjer je sedež številnih evropskih ustanov in tudi vojaške zveze Nato. Se bodo evropski voditelji, razklani pri begunskem vprašanju, znali poenotiti pri vprašanju varnosti in v obrambi temeljnih evropskih vrednot? Kakšna bo prihodnost Evrope? Kako bomo belgijski 11. september občutili v Sloveniji? Smo obsojeni na življenje s strahom? Podrobna analiza v Tarči z voditeljico Jasmino Jamnik.
V dolini pod Poncami odštevanje do največjega smučarskega praznika na Slovenskem: skakalnega finala in sklepnega dejanja sezone presežkov s kristalnim globusom za Petra Prevca. Kakšen je športni, gospodarski, turistični, medijski in družbeni potencial Planice? Kakšno povezovalno moč imata planiško druženje in »prevcanje« v razklani slovenski družbi in od kod se napaja nacionalni športni ponos? Kako pojasniti skorajda mitološke razsežnosti planiškega dogodka? Kdo so manj vidni ali celo skriti junaki Planice? Bo tudi novi nordijski center kovnica športno-turističnih rekordov, ali pa se utegne zgoditi, da ob lepih objektih ne bo veliko vsebine. Analiza in pogled v ozadje v Tarči z Jasmino Jamnik.
Maščevalna policijska zaseda ministru Koprivnikarju odpira vrsto vprašanj o notranjem delovanju in politizaciji slovenske policije, nevarnosti zlorab represivnega sistema in mejah sindikalnega boja, a tudi porazu dostojne komunikacije med vlado in zaposlenimi v državni upravi. Kako daleč gredo lahko razžaljeni policisti, ki ne s prošnjami ne s stavko ne dosežejo višjih plač in boljših delovnih pogojev? Je razkritje primera dokaz o učinkovitosti notranjih varovalk v policiji ali le izjema v raziskovanju modrih zarot zoper politike in druge vplivneže? Je na obzorju očiščenje policijskih vrst? Si bo policija uspela povrniti okrnjen ugled? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.
Kam nas lahko privede eksplozivna mešanica strahov in ideologije, ki nas je zapljusnila ob migrantski krizi? Kaj nam o družbi, odnosih, vrednotah in nas samih pove preplah zaradi šestih otrok z vojnih žarišč? Kako ustaviti stampedo strahu?
»Petkrat višja plača kot jo prejme zaposleni in dvakrat višja kot je plača predsednika države ali vlade, je dovolj stimulativna. Direktorji, ki jim je to premalo, naj gredo po višjo plačo na trg dela,« pravi Matej Lahovnik, avtor kontroverznega zakona, ki je leta 2010 omejil menedžerske plače v državnih podjetjih. Cerarjeva vlada, ki je pred komaj nekaj meseci odslovila prve može slabe banke zaradi domnevno ekscesnih izplačil, pa zdaj ugotavlja, da plačna uravnilovka po »lahovnikovem zakonu« otežuje iskanje pravih ljudi za najodgovornejše položaje v državnih podjetjih in pritrjuje menedžerskim združenjem, ki pravijo, da bi morali sposobne direktorje plačevati po uspešnosti. Gre res za odpravo diskriminacije in »komunizma« ali pa za poskus ugajanja izbranim kadrom? Se odpira novo sezono ekstremnih direktorskih izplačil v državnih podjetjih? Kakšna plača v državnem podjetju je primerna in dovolj dobra glede na plačna razmerja v državi? In to v času, ko v gospodarstvu - kljub večjemu optimizmu - zaradi deflacije predlagajo znižanje minimalne plače. Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.
"Čas ni na naši strani. Pomlad se bliža, pritiski bodo močnejši," je v ponedeljek posvaril zunanji minister Karl Erjavec in napovedal evropske mrzlične priprave na nov migrantski val in poostren nadzor na sosedskih mejah. Avstrija sprejema le še 2500 migrantov na dan, omenja se urna kvota sto ljudi, zanje je odprt samo en mejni prehod - na Šentilju, na avstrijski južni oziroma slovenski severni meji raste orbanovski zid, okrepljen policijski in vojaški nadzor spominja na železno zavesto. Kaj pa Slovenija? Je pripravljena na sprejem migrantov, ki jih bo Avstrija zavrnila, koliko jih bo moralo po balkanski begunski poti nazaj, koliko jih bo ostalo v Sloveniji in – kje? Upora v Šenčurju in Kidričevem kažeta, da migrantov, ki bodo obtičali na naših tleh, lokalne skupnosti ne bodo sprejemale odprtih rok. Je država pripravljena na zaostrovanje migrantske politike, se po tehničnih ovirah na naši južni meji pripravlja nov varnostni korak? Prihodnji dnevi bodo za reševanje begunske krize ključni. Se je slovenska politika sposobna poenotiti in usklajeno poiskati ključ za rešitev krize? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.
Prvi mož največje državne banke Janko Medja je v petek nepreklicno odstopil. Razlog? »Razhajanje« z upravljavcem državnega premoženja SDH. Skopo pojasnilo odstopljenega šefa NLB odpira vrsto vprašanj o pravem ozadju kadrovske rošade na čelu banke, ki smo jo davkoplačevalci v samostojni državi že dvakrat reševali iz rdečih številk, nazadnje z astronomskim vložkom milijarde in pol evrov. Zakaj se je kockanje z imeni na čelu banke – v upravi in nadzornem svetu – sprožilo prav v času, ko se začenja odštevanje do prodaje NLB? Je spopad za vroči bančni prestol pravzaprav še en spopad zagovornikov in nasprotnikov privatizacije? Kakšen interes ima tokratna vladna garnitura, ali niti vlečejo stare mreže, ki razpadajo in se vedno znova sestavijo, zakaj se politika nikakor ne more upreti poseganju v bančne posle? Kolikšna škoda nastaja zaradi političnega vmešavanja v gospodarstvo? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.
Kakšen je nauk strahotne prometne nesreče na primorski avtocesti konec minulega tedna? Krivec številka ena je bila neprilagojena hitrost ob slabi vidljivosti. Krivi so torej vozniki, ki so v megli podcenili nevarnost ter precenili sebe. Pregovorno slaba kultura vožnje, torej. Pa so pristojne službe res storile vse, da bi zmanjšale nevarnost in morda ublažile posledice? Kako je bilo z obveščanjem, signalizacijo, opozorili, nadzorom? Kolikšno odgovornost za smrtonosno cestno ruleto, ki se v Sloveniji prepogosto zavrti, gre pripisati pozabljenim obljubam o ukrepanju, ki jih slišimo po vsaki večji nesreči, šibki preventivi, preredkim policijskim patruljam, skromni infrastrukturi, slabim označbam? Stanje državnih in regionalnih cest v Sloveniji je porazno: kar 60 odstotkov jih je nevarnih, predvsem na Štajerskem, Dolenjskem in Prekmurju. Če država ne bo ukrepala, se bo do leta 2020 delež takšnih cest povzpel na 85 odstotkov. Zakaj se vedno najde denar za kakšno državno agencijo ali nenujne naložbe, kot so denimo protihrupne ograje, za kakovost cestne mreže in saniranje črnih točk pa ne? Kam ponikne denar od trošarin na goriva in letnih dajatev za uporabo cest? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Jasmino Jamnik.
Razklana Evropa si brezglavo odpira nove begunske fronte, oči Evropejcev so uprte v pomlad, ko bodo novodobne selitve narodov dobile nov zagon. Kam se umešča Slovenija? Je res na nemško-avstrijskem vlaku? Ima vlada begunski načrt B? Bo zaradi zadnjih afer oslabljena Cerarjeva ekipa zmogla novo breme in ali bo spričo resnosti razmer deležna razumevanja opozicije? Kako globoke so koalicijske praske? Je rekonstrukcija še aktualna? Je Slovenija politična stabilna država? Kdo iz ozadja »streže po življenju« zdajšnji vladi? Se v zakulisju, skozi kadrovanje in premike v upravljanju državnega premoženja obnavljajo stare mreže in napovedujejo nove finančne luknje? Kako bomo živeli to pomlad? Podrobna analiza v studiu Tarče s strankarskimi prvaki in voditeljico Jasmino Jamnik.
Predsednik vlade Miro Cerar kljub aferi z nezakonitim izplačevanjem dodatkov fakultetnim elitam ni sprejel odstopa finančnega ministra Dušana Mramorja. Premierjevi argumenti so preprosti: minister je napako obžaloval in jo bo popravil, svoje delo opravlja požrtvovalno in uspešno, njegov odstop bi lahko škodoval državnim interesom. Kaj s takšno odločitvijo premier sporoča državljanom, ki ne iščejo bližnjic z javnim denarjem in hočeš nočeš plačujejo ceno ne le za krizo, ampak tudi netransparentno in koruptivno delovanje preteklih političnih in gospodarskih garnitur. Kakšne bodo posledice za socialni dialog, koalicijske odnose in vladno stabilnost, a tudi slovensko politično kulturo? Podrobna analiza v studiu Tarče, še zadnjič z voditeljem Boštjanom Anžinom.
Dodatki za stalno pripravljenost, s katerimi so si fakultetne elite – profesorji, dekani in drugi funkcionarji - protipravno zviševale dohodke, so več kot afera, v kateri je vse jasno, in bo padla v pozabo, ko bo denar vrnjen v javno blagajno. Tako kot pri lanskem razkritju astronomskih profesorskih honorarjev tudi tokrat razgaljena akademska kreativnost pri iskanju dodatnega zaslužka odpira vrsto vprašanj o moralni, sistemski in tudi generacijski krizi slovenskega visokega šolstva. Kdo bo ustavil zlorabe, vzpostavil jasno ločnico med javno službo in tržno dejavnostjo, uvedel red v univerzitetnem prostoru, ubranil ugled akademske javne sfere in ukrotil zaslužkarje, ki univerzitetni svet spreminjajo v lastno lovišče in plen interesnih skupin? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.
Hišne preiskave pri poslancu največje opozicijske stranke nadaljujejo zgodbo škandalov in preobratov v poslovanju slabe banke. Po prepričanju računskega sodišča in policije so upravljavci DUTB resno oškodovali državno premoženje, na kar je ključno vplivala prav politika. Preiskovalci so ponovno vstopili v državni zbor in znova razvneli razpravo o tem, kako tanka je meja med izvršilno, sodno in zakonodajno vejo oblasti? Kako globoko, kdaj in kako lahko ob sumu kaznivega dejanja policija poseže v nedotakljivost zakonodajalcev? Kaj pomeni za politike, da so se ponovno znašli na robu zakona in kaj za upravljanje državnega premoženja, da je ponovno kriminalizirano? Analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.
Pol milijona nedovoljenih gradenj je posejanih po Sloveniji, od vil in nadstreškov, do bazenov in lop. V valovih doživljamo rušenja, moratorije in amnestije, vsako desetletje vsaj eno salomonsko rešitev, črnograditeljstvo pa še kar cveti. Kdor je najbolj vztrajen, in če nima ravno smole, prej ko slej doseže legalizacijo. Zadnji primer: Marku Jakliču je za hribovsko rezidenco po dolgih 13 letih pravnih akrobacij le uspelo dobiti gradbeno dovoljenje. Lahko podobno usodo doživi »sušilnica sadja« družine Vitoslava Türka? V posmeh bogaboječim državljanom, ki sledijo črki zakona in se do gradbene dokumentacije ponižno prebijajo skozi labirint birokratskih pravil in neživljenjskih zakonov, besedo Ne pa tudi razumejo kot Ne. Ali so vse nezakonite gradnje enako problematične, ali jih je mogoče presejati tako, da se izluščijo tiste, ki si zaslužijo amnestijo, vse ostale pa gredo v rušenje brez milosti? Kaj o tem pravijo stroka, graditelji in država? Kako je z evidencami, nadzorom, vlogo inšpektorjev? Kakšne odpustke za črnograditelje snujejo na okoljskem ministrstvu, od koder so v času moratorija na rušenje nezakonitih gradenj v javno razpravo poslali sveženj modernejše gradbeno-prostorske zakonodaje? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom in gosti: ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, arhitektko Heleno Kovač z Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, upokojenim znanstvenim svetnikom dr. Marjanom Ravbarjem, ki že štiri desetletja raziskuje fenomen črnograditeljstva, Francem Kramarjem, županom občine Bohinj, v kateri je evidentiranih 600 črnih gradenj, predvsem na območju Triglavskega narodnega parka, in novinarko Eugenijo Carl, ki sistematično razkrinkava črnograditeljske podvige na Obali. .
Slovenska plačna politika – razpeta med minimalno plačo, javnosektorsko uravnilovko in ekscesnimi izplačili direktorjem (para)državnih družb. Najslabše plačani delavci, ki za celomesečno delo prejmejo 790 evrov bruto, so ta teden le dočakali izločitev dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo iz minimalne plače. Za delodajalce nedopusten pritisk na stroške dela. Z novembrskim dogovorom je vlada odmrznila plačno maso javnega sektorja, ki se bo prihodnje leto odebelila za 150 milijonov. Za gospodarstvo, ki je krizo plačalo z drastičnim krčenjem delovnih mest, odločno preveč. Za javne uslužbence pa komaj dovolj in za nekatere celo odločno premalo – denimo za policiste, ki zahtevajo 35-odstoten dvig plač. Koliko manevrskega prostora ima vlada? Kakšne izdatke prenesejo okleščene javne finance? Kaj ima v mislih minister Dušan Mramor, ko pravi, da »Slovenija vozi po noževi konici«? Zakaj začetek gospodarske rasti še ne pomeni konca varčevanja? Kako se križajo plačni apetiti javnega in realnega sektorja? In kako je z davčnimi apetiti vlade – jih je gospodarstvo s protesti obrzdalo ali zgolj odložilo? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.
Je bila krvava novembrska noč v Parizu tisti zgodovinski in psihološki mejnik, po katerem se začenja novo štetje časa: Evropa prej in potem, življenje pred terorističnim napadom in po njem? Primerjave s podobnimi prelomnimi dogodki v novejši zgodovini se vsiljujejo kar same: če je Pariz evropski 11. september, ob katerem Francija napoveduje vojno terorizmu in pri tem pričakuje podporo EU in Nata, ali bomo evropski državljani kmalu zaživeli v izrednih razmerah z izrednimi ukrepi ter okrnjenimi pravicami in svoboščinami, kot se je to zgodilo pred 14 leti v ZDA? Se majejo evropske vrednote enakosti, svobode, bratstva? Se bomo morali tudi Evropejci spet navaditi na življenje s strahom in sprijazniti, da je brezpogojna varnost le privid? Kako to, da smo tako hitro pozabili na londonski in madridski teroristični pokol pred dobrim desetletjem? Koliko medkulturnih vezi bo ogrozil islamski ekstremizem in v kolikšni meri dodatno podžgal skrajno evropsko desnico. Podrobna analiza v studiu Tarče z dr. Andrejem Capudrom, nekdanjim veleposlanikom v Parizu, dr. Iztokom Podbregarjem, strokovnjakom za varnostna vprašanja, dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, psihologom Aleksandrom Zadelom ter voditeljem Boštjanom Anžinom.
Neveljaven email naslov
