Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Revni zaposleni – nova kategorija slovenskega delavstva. Na tisoče ljudi, ki imajo službo, delajo petek in svetek, prejemajo plačo, a jim zmanjka za položnice, nimajo za šolsko malico. Pomoči ne prejmejo, ker so za evro ali dva preveč premožni. Je za razmah tihe socialne bombe odgovorna država, ki z varčevalnimi ukrepi pritiska na najbolj ranljive, denarja iz socialnega proračuna pa ne zna pravilno razporediti? Koliko k tihi revščini prispeva brezbrižnost družbe, koliko pa delodajalci, za katere je že minimalna plača previsok strošek dela? Koliko ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine, kakšni so obrazi razslojene Slovenije, koliko denarja namenja država za socialne transferje, koliko resorjev in zakonov se križa na tem področju, kakšna je vloga mreže centrov za socialno delo, dobrodelnih posameznikov in nevladnih organizacij? Bi požar lahko pogasili z odpisom dolgov? Je pot v nov začetek lahko osebni stečaj? Gosti Boštjana Anžina v studiu 2 Televizije Slovenija bodo ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, dr. Liljana Rihter s Fakultete za socialno delo, aktivist in ustanovitelj društva Žvižgač Bojan Krabonja, proizvodna delavka iz Gorenja Veronika Juvan, Milan Lukić iz Združenja delodajalcev Slovenije in Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Voda, slovensko bogastvo, ki je za večino prebivalstva samoumevna, dokler je ne zmanjka. Šele v zadnjih letih, ko je očitno manj padavin in so poletne suše vse bolj pogosto, začenjamo razumeti, kako dragocena je kakovostna tekoča voda. In kako unikatna vodna oaza je Slovenija. Toda: ali so slovenski vodni viri dovolj zavarovani? Pred onesnaženjem, zastrupljanjem, požrešnimi porabniki? Kako naj razumemo (slovenski) paradoks, ko se s pitno vodo prhamo, z njo splakujemo stranišča in peremo avtomobile, medtem ko pijemo ustekleničeno vodo iz plastenk? Je prodaja pitne vode slovenska tržna niša? Bodo s slovensko vodo služili tujci, ki so pokupili domačo pijačarsko industrijo in tako prišli tudi do koncesij za vodne vire? Bi morali pravico do pitne vode zapisati v ustavo? Novinarji Tarče so preverili, kako je živeti v slovenskih krajih, do katerih ne seže vodovod in se odpravili v ljubljansko podzemlje, kjer so raziskali drobovje vodnega sistema, ki oskrbuje glavno mesto, izmerili pa so tudi politični utrip: bomo spreminjali ustavo? V studio 2 TV Slovenija prihajajo ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, kmetovalec Pavel Zatler, direktor ljubljanskega Vodovoda-Kanalizacije Krištof Mlakar, direktor Dane Marko Hren ter geograf in ekolog dr. Dušan Plut.
Strašljive razsežnosti potresa v Nepalu, prizori razdejanja in trpljenja, podobe žalujočih, prestrašenih, žejnih in lačnih ljudi, pred katerimi je nov začetek, so prebudile vest sveta in sprožile vrsto človekoljubnih akcij. Tudi Televizija Slovenije se pridružuje humanitarnim organizacijam, ki zbirajo denar za tiste, ki jih je tresenje tal najbolj prizadelo. »Roka vrhu sveta« smo poimenovali oddajo Tarča, v kateri bomo pogledali, kakšne so razmere v državi, s katero ima Slovenija prav poseben odnos: slovenska himalajska zgodovina je prepolna presežkov, a tudi tragedij, pred 36 leti sta na najvišjo goro sveta Mt. Everest stopila prva slovenska plezalca, na himalajskih stenah je ugasnilo 22 slovenskih življenj. Kako so udeleženci slovenskih odprav doživeli potres v Nepalu, kako poteka odpravljanje posledic, kdo najbolj potrebuje pomoč in kakšno? Pa tudi: komu in kako smo v preteklosti, ko je človeška življenja ogrožala uničujoča moč narave – s potresi, poplavami, plazovi in cunamiji - že pomagali in kje je končal denar. Kakšna je potresna varnost pri nas, kako je Slovenija pripravljena na morebiten potres, kakršen je pred 120 leti prizadel Ljubljano ali pa v zadnjih desetletjih večkrat Posočje. Tudi druge ujme in nesreče Sloveniji ne prizanašajo – večkrat so nam pomagali, nazadnje, ko je državo prizadel uničujoč žled. O vsem tem se bo voditelj Tarče Boštjan Anžin pogovarjal z gosti v studiu in na terenu – s pričevalci, reševalci, poznavalci, analitiki. Vzporedno z oddajo Tarča bo odprt klicni center, preko katerega bodo gledalci lahko darovali prispevke za pomoč nepalskim žrtvam. Pri zbiranju pomoči bodo sodelovali prostovoljci Rdečega križa, Karitas, Unicefa in Planinske zveze Slovenija ter znani obrazi Televizije Slovenija.
Kaj nam danes pomenijo delo, delavske pravice, delavstvo? Preprosto vprašanje prekrivajo miti, predsodki in stereotipi: danes bi vsi imeli službe, nihče pa ne bi delal, vsak lahko najde delo, če se le potrudi, mladi so brez dela, ker so razvajeni in čakajo, da se jim vse prinese na pladnju, pa še izbirčni, in ne bi delali kar koli. In še: dobrih služb ni, nihče ne zaposluje, z dobro idejo ni mogoče prodreti, in s poštenim delom ne obogateti. Kaj je res in kaj ne, koliko resnic obkroža slovenski trg dela?. Voditelju Boštjanu Anžinu se bodo v studiu pridružili ljudje z različnimi izkušnjami: Dušan Šešok (Iskra), Tanja Skaza (Plastika Skaza), Jana Flešier (Dobra teta), Damjan Burger (M Tom), prekarni delavec Sašo Slaček in podjetniška mentorica Tanja Goljar.
V zadevi patria še en obrat in vrnitev postopka na začetek. Dve leti potem, ko je ljubljansko okrajno sodišče odločilo, da so Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič krivi »kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril, za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov«, je ustavno sodišče obsodilne sodbe razveljavilo in vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Kaj pomeni takšna ustavna odločitev, kaj ji je botrovalo in kako se bo zadeva patira razpletla? V Tarči z voditeljem Boštjanom Anžinom
Prodati ali ne prodati – hamletovska dilema Slovenije, ki koprni po svežem gospodarskem vetru in naložbah, kar naprej išče najboljše kupce za državno premoženje, a očitno najraje ne bi prodala nič, predvsem ne tujcem. Od kod prastrah pred tujim kapitalom in ali je upravičen? Je boljši lastnik domači tajkun, ki se širi na kredo in izčrpava podjetje, tuji poslovnež, ki razvija dejavnost in zaposluje, a ni naš, ali država, ki se nagiba zdaj v eno in zdaj v drugo smer in predvsem politično kadruje. Koliko nas je doslej stal tako imenovani nacionalni interes. Kaj smo se naučili iz privatizacijskih zgodb tega tedna: flopa s Telekomom in topa s Heinikenom?
Zdravnikov ni dovolj, dela imajo preveč, plačani so premalo. Tako trdijo sindikalisti v zdravstvu in napovedujejo opozorilno stavko. Jedro spora z vlado so standardi in normativi oziroma vprašanje, koliko dela v javnem zdravstvu zadostuje za plačo in kako bolj obremenjene in bolj prizadevne bolje plačati. A je svojevrstni odgovor na to vprašanje podatek, da je med petdesetimi javnimi uslužbenci z najvišjimi izplačili kar 49 zdravnikov. Kaotičnost v sistemu občutijo državljani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, a trčijo v zid čakalnih vrst in nerazumljivih ovir. Kakšne spremembe so nujne, kdo se jih boji, kdo in kdaj jih bo izpeljal?
Pri sestavljanju in preživetju vsake vlade za kulisami potekajo zapletene igre delitve pristojnosti in vpliva. Ob razkritih aktivnostih obveščevalne varnostne službe je - od začetka varčevanja precej obrobno obrambno ministrstvo - postalo točka preživetja vlade Mira Cerarja. Premier pravi, da mora obrambni minister oditi, obrambni minister pravi, da za to ni nikakršnega razloga. Trese pa se celotna koalicija. Kdo v ozadju obvladuje politiko bomo vprašali Gregorja Golobiča in Žigo Turka, kaj so počeli z obveščevalci, bodo povedali predhodniki Janka Vebra. Preverili bomo, kako daleč vodijo sledi denarja privatizacije.
V tokratni Tarči soočamo predsednike strank: politično dogajanje je razgreto, pravi predsednik SD Dejan Židan. Afere si sledijo druga za drugo, na tnalu je že tretji minister te vlade. Kakšno odločitev bo glede obrambnega ministra sprejel predsednik vlade in kaj to pomeni za delovanje koalicije. Ta ima pred sabo zahtevne projekte, na prvi pogled pa se zdi, da se mora ukvarjati predvsem sama s sabo, kadrovanjem in aferami. Je ta vtis pretiran, koliko pregreto ozračje načenja odnose v koaliciji, bo ta zdržala ob tako različnih interesih predvsem pri vprašanju privatizacije?
V tokratni oddaji z naslovom »Slovenija SP, država svetovnih prvakov«, gostimo športne poznavalce, aktivne in nekdanje vrhunske športnike, s katerimi bomo ocenjevali, kaj prinaša obnovljena letalnica in nordijski park, ki nastaja v Planici in kako dolino pod Poncami oživiti tudi v poletnem času. Tudi iz izkušenj športnega centra v Pokljuki se da kaj naučiti. Ob koncu zimske športne sezone se bomo spomnili največjih dosežkov in se vprašali, kaj športnike naredi vrhunske in zakaj zmagovalno miselnost pogosto pogrešamo v družbi in državi. V kakšnih pogojih delajo naši nordijci in biatlonci, zakaj so njihovi uspehi vredni še več? Tudi skakalci, tekači, kombinatorci in biatlonci se ubadajo s finančnimi težavami in tudi med njimi nastajajo profesionalne ekipe, podobne tisti, zbrani okoli Tine Maze. To prinaša uspehe, a tudi načenja reprezentance. Prav lahko se zgodi, da bosta po Žanu Koširju veliki kristalni globus dvignila še Peter Prevc in Tina Maze, vprašanje pa je ali država in smučarske zveze znajo takšne uspehe izkoristiti in najti sponzorje za prihodnjo sezono.
V tokratni oddaji Zadeva: honorarji bomo soočili mnenja akterjev v zgodbi o plačevanju honorarjev iz javnega denarja tistim, ki so že zaposleni v javnem sektorju: fakultete trdijo, da so honorarji, ki jih njihovi profesorji zaslužijo poleg plače, plačani večinoma iz trženjskega in ne javnega denarja, a protikorupcijska komisija tem trditvam oporeka ter zagovarja stališče., da so vsa sredstva, ki jih pridobijo fakultete, javna sredstva in da se mora temu primerno z njimi tudi ravnati ter o njih obveščati javnost. Med profesorji, ki niso pri viru dodatnega zaslužka, po objavi vre, prav tako med osnovno in srednješolskimi učitelji, ki se tržne dejavnosti ne morejo iti. Kaj je torej dovoljeno, kje je meja? V čem je zgodba ministrice Setnikar tako drugačna od prejemkov ministra Mramorja, da je prva morala odstopiti, slednji pa ne? Do kam bo pripeljalo to razkritje Supervizorja?
V tokratni oddaji z naslovom Odložena pravica gostimo vrhunske pravne strokovnjake, ki bodo razložili, kako je mogoče, da prihaja do tako različnih interpretacij prava pri tako osnovnem vprašanju, kot je poseg v ustavne pravice, kakršna se je zgodila Janezu Janši v primeru tožbe proti KPK. Dve leti so sodišča razsojala diametralno nasprotno, posledice pa so tu. Primerov, ki na Vrhovnem ali Ustavnem sodišču padajo zaradi procesnih napak ali napačne uporabe prava na sodiščih, je več: Kordež, Kangler, Maček, nazadnje pretepa na Dolenjskem in drugi, običajni državljani, ki na pravico čakajo predolgo. In vedno več je primerov, ko mora na koncu zadeve reševati Ustavno sodišče. Javnost vedno manj razume, kaj se na sodiščih zares dogaja, zato tokrat razlage tistih, ki zadeve dobro poznajo. In, kot običajno, rešitve, kaj je potrebno spremeniti, da bo občutek, da živimo v pravni in pravični državi, zagotovljen.
V četrtek se izteče rok za prijavo na razpis za evropska sredstva za gradnjo drugega tira. Pod kakšnimi pogoji bo vlada prijavo oddala? V tokratni Tarči o tem, ali je prijava resen projekt ali ohranjanje obraza vlade brez velike možnosti za uspeh. Cena načrtovane gradnje je iz idejnega projekta, ocenjenega na 800 milijonov, do zdaj veljavne zrasla na 1,4 milijarde. Številni opozarjajo, da taka cena, ki je za kilometer proge 100 odstotkov višja od avstrijske, ne zdrži, ne glede na zahtevnost kraškega terena. Kaj je potrebno, da se ne ponovi zgodba iz TEŠ6? Kaj bo, glede na to,da financiranje s strani države po trditvah vlade odpade, potrebno ponuditi zasebnemu investitorju, da ga bo to sploh zanimalo? Primorci misel, da bi v paket vključili tudi prodajo deleža Luke Koper, težko sprejemajo. Tovrstne možnosti bi nedvomno pomenile eno od ključnih preizkusnih točk koalicije.
V tokratni oddaji z naslovom »Podrejeni in prevarani?« soočamo nekaj ključnih akterjev zgodbe o tem, kako smo vrednotili bančno luknjo in poskušali dobiti odgovor na vprašanje ali smo slovenski davkoplačevalci v banke morali dati na stotine milijonov več denarja, kot bi bilo potrebno. So na Banki Slovenije res prirejali metodologijo vrednotenja tako, da so prišli do cilja izračunati tako veliko luknjo, da so lahko izbrisali imetnike podrejenih obveznic v višini 450 milijonov ali pa bi članom »slovenske trojke« Boštjanu Jazbecu, Alenki Bratušek in Urošu Čuferju res morali postaviti spomenike, ne pa jih kriminalizirati, kot pravi finančni minister Mramor? V studiu Tarče tokrat prvič v javnosti Tadej Kotnik, ki je celotno zgodbo obelodanil, takratni državni sekretar ministrstva za finance Mitja Mavko, ki se je pogajal z bruseljskimi uradniki in po mnenju kritikov vnaprej obljubil izbris in s tem dovolj veliko bančno luknjo, predsednik uprave Janko Medja, ter Alenka Žnidaršič Kranjc in Jozko Peterlin, ki sta bila med izbrisanimi oškodovanci in ne verjameta vsem pojasnilom slovenske trojke.
V tokratni oddaji »Tina Maze: Pot k zmagi« bomo z najboljšimi poznavalci aplskega smučanja čakali drugi tek veleslaloma v Beaver Creeku, od koder se nam bodo v živo oglasili tudi naši športni komentatorji, z gosti v studiu pa bomo govorili o fenomenu Tine Maze, o poti, ki jo je prehodila do teh zgodovinskih uspehov, o tem, kaj vse se je moralo sestaviti, da je lahko razvila zmagovalno miselnost, ki ji zaupanja vase v ključnih trenutkih ne podira ve. O tem, kakšne lekcije so se tisti, ki krojijo pogoje smučarskih treningov in vsega, kar sodi k doseganju rezultatov, naučili iz njene poti in predvsem: rešitve, ki bodo slovenskemu alpskemu smučanju prinesle premik, da bodo lahko tudi drugi talenti postali zmagovalci. Gostje so: Jure Košir, Andrej Šporn in Jure Franko, oblikovalec načrta razvoja alpskega smučanja do 2020 Sandi Murovec, športni manager Tomaž Ambrožič, glavni financer Slovenske smučarske zveze in direktor Športne Loterije Janez Bukovnik.
V tokratni oddaji soočamo argumente ključnih ljudi, od katerih je odvisna usoda medicinskih sester, ki imajo samo v UKC 63.000 neizplačanih nadur, ki delajo tudi po več tednov brez prostega dneva, ki vpijejo v ministrstvo in zavarovalnico, da zagotovljena varnost bolnikov zaradi nezmožnosti organiziranja dela poka po šivih. Državljani se ob takih razmerah ne počutimo varne. Jim bodo omogočili zadostno število sester ali pa jih je dovolj in gre predvsem za slabo organizacijo dela ob izbruhih sezonskih obolenj? Jim bodo ob že tako nizkih dohodkih, s katerimi težko preživijo, plačali zaslužene opravljene nadure ali pa pričakujejo, da bodo sestre delale na etični pogon? Kako je mogoče, da normativi sploh niso napisani? Bi morala zdravstvena zavarovalnica, ki ima končno precejšen dobiček, zagotoviti denar ali pa bi bila to potuha slabi organizaciji dela? Diametralno nasprotne ugotovitve spravljamo v realno sliko.
Zakaj je večina slovenskih bolnišnic v rdečih številkah in likvidnostnih težavah, kako je mogoče, da se zadolženost razraste do te mere, da zmanjka celo denarja za plače, kot denimo v Izoli. Kako je mogoče, da ima zdravstvena blagajna presežek, bolnišnice pa minus. In čakalne vrste. Zakaj se ne prižge rdeči alarm, ko zaradi pričakovane zimske tegobe – gripe – zavlada kaos na oddelkih intenzivne terapije? Kdo je kriv, da je bolnišnična mreža postala tako huda bolnica? So krivi neodločni direktorji, neučinkoviti zdravniki, prezahtevni pacienti, ali pa se tudi v tem primeru vse začne in konča pri državi, ki se tudi v zdravstvu izkazuje za slabo lastnico. Tarča z voditeljem Boštjanom Anžinom.
Ukinitev financiranja učne pomoči je že zarezala tudi v konkretna življenja – učencev in učiteljev, kot boste videli v tokratni Tarči. Način rezanja stroškov v šolstvu poslabšuje odnose v šolah, med učitelji, pozna se na delu z učenci. Ministrica ne najde poti, po kateri bi zadovoljila zahteve finančnega ministra, ki od nje zahteva 78 milijonov evrov. Sama se je ustavila pri manj kot desetih. Kaj se bo zgodilo, bo ta vlada načela javno šolsko mrežo, v katero po odločitvi ustavnega sodišča pravzaprav sodijo tudi zasebne šole, ki morajo biti odslej financirane ne enak način, torej iz javnih sredstev, korigirala na pravih koncih ali tako, da bo zmanjšala njeno kvaliteto?
Pogovorna informativna oddaja z dolgo tradicijo in novimi pristopi. Soočamo mnenja, akterje izvlečemo iz cone udobja, gledalkam in gledalcem pa nudimo kakovostno vsebino za izoblikovanje lastne slike. Za vse, ki si drznejo vedeti več.
Ta teden mineva v pričakovanju razsodbe višjega sodišča. Bo Janez Janša oproščen ali bo potrjena obsodba ? Mineva tudi v pričakovanju kongresa Pozitivne Slovenije: kaj prinaša zmaga Bratuškove, kaj zmaga Jankoviča? Stranke preigravajo scenarije na politični šahovnici: sledi pat ali mat? Oddajo vodi Tanja Gobec.
Neveljaven email naslov
