Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Kot človeku mi je težko in si ne želim Evrope meja, kot premier moram zagotoviti varnost in preprečiti humanitarno katastrofo.« Tako je predsednik vlade Miro Cerar v sredo popoldne pojasnil odločitev, da bo Slovenija na južni meji razpostavila tehnične ovire za preprečitev nenadzorovanega navala beguncev. V teh dneh namreč utegne k nam po balkanski poti iz Grčije priti novih 30 tisoč migrantov. Evropske zaveze z nedavnega vrha v Bruslju se ne uresničujejo, politiki in birokrati sestankujejo, vsaka članica igra na svojo karto ali pa se pogreza v vrtinec lastnih težav: sredozemske in balkanske države prosjačijo za razumevanje in pomoč, države na evropskem vzhodu s prebežniško krizo ne želijo imeti ničesar, skandinavske države pa čim manj, Nemčija vsaj navidezno vztraja pri politiki odprtih vrat, Avstrijci po madžarskem in slovenskem vzoru pripravljajo žico. Ali se pred našimi očmi razkraja iluzija enotne, povezane Evrope brez meja? Bodo selitve narodov z arabskega polotoka in Afrike na evropsko celino pokopale idejo miroljubne, odprte, napredne evropske povezave? Smo priča zatonu Evrope? Podrobna analiza v studiu Tarče z dr. Dimitrijem Ruplom, nekdanjim zunanjim ministrom, tudi v času vstopanja Slovenije v Evropsko unijo, dr. Janjo Hojnik s pravne fakultete Univerze v Mariboru, dr. Ivanom Štuhecem s Teološke fakultete, dr. Bogomilom Ferfilo s Fakultete za družbene vede in z voditeljem Boštjanom Anžinom.
Tik pred božičem, 20. decembra, bodo pravice istospolnih že drugič pred ljudskim sodiščem – na referendumu bodo volivci odločali, ali naj imajo istospolni pari enake pravne, ekonomske in socialne pravice kot raznospolni, ali pa naj obvelja, da zakonsko skupnost sestavljata le moški in ženska, nikakor pa ne partnerja istega spola. Zakaj varuhinja človekovih pravic obžaluje, ker bo večina zopet odločala o manjšini, zakaj je za istospolne tako zelo pomembno, da se z zakonom uredita njihova družbena enakovrednost in enakost ter zakaj jim pobudniki referenduma to pravico odrekajo in trdijo, da se bo glasovalo o »lepoti materinstva in očetovstva ter ljubezni otrok do matere in očeta«. In kaj referendum pomeni za 81 istospolnih družin, med njimi 17 z otroki, kolikor jih uradno navaja slovenska statistika? Je njihovo zanikanje zgolj tiščanje glave v pesek? Ali je pred nami strpna in najlepša kampanja na svetu, kakor napovedujejo v koaliciji Za otroke gre, ali pa bosta nestrpnost in utemeljevanje diskriminacije zavzeli glavno besedo, kot svarijo zagovorniki pravic istospolno usmerjenih. Se bo Slovenija zopet ujela v past ideoloških razprtij ali pa bo tokrat v razpravi o družinskih razmerjih kaj več prostora za strokovno podprte argumente, pravne, sociološke, psihološke, z mednarodnimi primerjavami. Podrobna analiza v studiu Tarče z gosti: Violeto Tomič – Združena levica, Metko Zevnik – Koalicija Za otroke gre, Vesno Vilčnik – Družinska pobuda in Melani Centrih, materjo homoseksualnega sina. Voditelj Boštjan Anžin. .
"Zima se bliža, šteje vsak dan," v en glas opozarjajo birokrati v Bruslju, politični vrhovi držav na balkanski begunski poti ter operativci in prostovoljci vzdolž koridorja, po katerem se na tisoče prebežnikov premika na evropski sever. Nezaustavljiva reka prebežnikov potiska slovenske policiste, vojake, lokalno prebivalstvo, prevoznike, zdravstveno osebje in prostovoljce čez mejo zmogljivosti in vzdržljivosti. Na pomoč prihajajo upokojeni policisti, zasebne varnostne službe, mejno stražo bo okrepilo nekaj sto policistov iz drugih evropski držav. A je kljub temu vse več svaril pred črnim scenarijem, v katerem bo tudi Slovenija posegla po radikalnih ukrepih, če bo propadel še poslednji poizkus obuditve evropske solidarnosti. Kakšne poteze ima v mislih vlada, kaj bo predlagal svet za nacionalno varnost, kdo bo postavljal in kdo varoval ovire, ograde, zidove, ki utegnejo zrasti tudi na naši južni meji? Podrobna analiza v studiu Tarče z Boštjanom Anžinom.
»Slovenija bo naredila vse, kar zmore, da ustavi takšen pretok beguncev, ki bi nam povzročil notranje težave,« državljane miri premier Miro Cerar, potem ko je na slovenske meje pritisnil nov begunski val, drugi v mesecu dni. Tudi tega je sprožila Madžarska – potem ko je septembra zazidala mejo s Srbijo, je zdaj zaprla še mejo s Hrvaško, reke prebežnikov z vojnih in kriznih žarišč se tako na evropski sever prebijajo prek Hrvaške in Slovenije. Toda: koliko časa lahko zdrži nevidni koridor od Šentilja proti obljubljenim deželam? Kaj če Avstrija zapre mejo? In kaj če dokončno klecne nemška politika odprtih rok? Bo Slovenija postala evropski begunski žep, zaprta z vseh strani in preplavljena z ljudmi, ki jim ne zmore pomagati, in predvsem, ki pri nas ne želijo ostati? Kaj naj stori država? Kaj sploh lahko naredi Slovenija sama? So radikalni ukrepi z zidanjem zidov, zapiranjem evropskih meja in spodkopavanjem schengna po Orbanovem vzoru edina pot? Ali pa ima strah pred begunsko krizo in prebežniki prevelike oči? Je pregovorna humanitarnost Slovencev na preizkušnji? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom. V razpravi bodo sodelovali evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), poslanec v Državnem zboru Vinko Gorenak, pravnik Jernej Letnar Černič s Fakultete za evropske in državne študije ter filozof in politični analitik Igor Pribac s Filozofske fakultete.
»Kmetje tekmujejo med seboj in z živilsko industrijo, vsi skupaj pa proti trgovcem,« porazno stanje v slovenski prehranski verigi opisuje agroekonomist Emil Erjavec. Razdrobljenost in nepovezanost pridelovalcev in živilcev kot zadnji člen v verigi najbolj občuti kupec – tako z manjšo izbiro kakovostnih izdelkov kot s cenami. Če glasuje z denarnico –pogosto izbere tuje, saj moto »kupujmo domače« največkrat pomeni tudi – dražje. To velja celo za mleko in mlečne proizvode, čeprav so odkupne cene mleka zdrsnile pod 30 centov za liter in se približujejo zgodovinskemu dnu. Zakaj potem ne opazimo nižjih cen na trgovskih policah? Ob tem se država drži ob strani, ker da ne sme posegati v svobodno tržno pobudo. Bo v takšnih razmerah slovenski kmet preživel? V stanovskih organizacijah bijejo plat zvona, stiska bo kmete v soboto pognala na proteste. Ali kot del globalnega sveta zgolj občutimo posledice porušenih cenovnih razmerij na mednarodni ravni in neodzivnost evropske kmetijske politike, ali pa posredno plačujemo tudi davek za razprodajo slovenske predelovalne industrije in največjega trgovca tujcem? Nekaj konkretnih izzivov s sogovorniki iz prakse in stroke bo v problemski reportaži s slovenskega podeželja razgrnil Jure Brankovič. Podrobna analiza pa v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom in gosti: pristojnim ministrom Dejanom Židanom, Brankom Ravnikom iz Kmetijsko-gozdarske zbornice, Izidorjem Krivcem iz Celjskih mesnin, Maričo Lah iz Trgovinske zbornice ter evropskim poslancem in nekdanjim ministrom Francem Bogovičem.
Samo septembra se je seznam bankrotiranih državljanov podaljšal za 365, v postopku osebnega stečaja je 8075 ljudi, med njimi številna znana imena, celo nekdanji najbogatejši Slovenci in blogerski carji, ali bo med njimi tudi padli gradbeni baron Zidar, še odloča višje sodišče. Stroški predujmov za osebne stečaje se resno zajedajo v proračune sodišč – lani so se povzpeli na skoraj 15 milijonov evrov, kar je skoraj polovica izdatkov za sodne postopke. Ves ta denar se steka k stečajnim upraviteljev, ki se jim eksplozija osebnih stečajev kot kažejo podatki Supervizorja veliko bolj splača kot upnikom. Med finančnimi poraženci je tudi država. In kaj imajo od inštituta osebnega stečaja tisti, ki jim je bil prvenstveno namenjen, to so ljudje, ki so bankrotirali po spletu okoliščin in se znašli v tako hudi stiski, da niso sposobni pokrivati niti osnovnih življenjskih stroškov? Rešitev za nov začetek ali še en mehanizem, ki se je izrodil? Bo država sprevidela in zakon popravila? Podrobna analiza v Tarči z voditeljem Boštjanom Anžinom in gosti: Tino Brecelj z ministrstva za pravosodje, Markom Zamanom iz Zbornice upraviteljev Slovenije, Gregorjem Strojinom z Vrhovnega sodišča in Bojanom Oblakom iz Združenja stečajnih upnikov. O poteh in stranpoteh osebnega stečaja po slovensko bo spregovorila tudi Anita Ogulin.
Nižja nadomestila za porodniške in bolniške, ukinjene socialne pomoči in otroški dodatki. Trda pogajanja o minimalni plači. Tako varčujemo skupaj z državo. Skoraj vsi. Potem ko smo privarčevali za rešitev največje državne banke, si ta omisli drage svetovalce in preiskovalce. Tudi v slabi banki, ki rešuje nasedle naložbe, sklepajo drage svetovalne pogodbe, vodilni si izplačujejo astronomske plače, računsko sodišče zaman poziva, naj si jih znižajo na največ sedemnajst tisočakov bruto mesečno. V podjetjih, ki se rešujejo z državnim denarjem, kot je Polzela, si vodilni ob plačah izplačujejo nagrade in dodatke za rešitve, ki nikoli ne uspejo. Medtem ko v večjem delu gospodarstva trikrat obrnejo vsak evro za preživetje, in svarijo, da bi bilo že izplačilo nočnega dodatka zaposlenim z minimalno plačo pritisk na poslovanje, je menedžerjem v državnih podjetjih očitno dovoljeno veliko več. Varčevalna vzdržnost velja, a ne za vse. O varčevalni dvojni morali, ki je varčna vlada ne zna, ne zmore ali ne želi prepreči, v četrtkovi oddaji Tarča z voditeljem Boštjanom Anžinom.
Po koridorju, ki ga uradno ni, a je tu in deluje, si reka prebežnikov utira pot skozi Slovenijo na evropski sever, najraje v Nemčijo. Koliko je med ljudmi v kolonah beguncev z vojnih žarišč in koliko ekonomskih migrantov? Kam so namenjeni in zakaj? Begunski val ali selitev narodov? Reševanje golih življenj ali s trebuhom za kruhom? Je to sploh pomembno? In vprašanje veroizpovedi? Je to tabu tema, »problem v problemu« ali zanemarljiv vidik v poplavi človeške stiske. Kakšen obraz je pokazala Slovenija: dežela odprtih rok in src ali predvsem varuhinja schengna? Bolj evropska od Evrope, ki se še kar vrti okoli kvot? Kaj pa, če je prebežniški val priložnost za bogato celino s postarano delovno silo? O vseh teh dilemah v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.
Leto dni je zdržala, nekateri ji niso napovedovali niti toliko: koalicijska ekipa, zbrana okoli političnega novinca Mira Cerarja. Na pragu druge četrtine vladnega mandata bomo v Tarči preverili, s kakšne štartne pozicije in s kakšnimi razmerji moči v novo politično sezono vstopajo vladni partnerji in opozicija. Koliko državljanskega zaupanja je v letu dni izpuhtelo in zakaj, kdo ima odgovore na ključne državne izzive in kakšne, kako dolgo bomo še zategovali pas, kdaj lahko pričakujemo razvojni preboj, bodo najšibkejši končno lažje zadihali, smo se sposobni soočiti z vseevropskim izzivom migracij? V studiu Tarče bo Boštjan Anžin gostil predstavnike parlamentarnih strank: podpredsednico stranke SMC dr. Simono Kustec Lipicer, predsednika DeSUS-a Karla Erjavca, predsednika ZL Luko Mesca, vodje poslanskih klubov SD Matjaža Hana, SDS Jožeta Tanka in NSi Mateja Tonina ter predsednico ZaAB-a, mag. Alenko Bratušek.
Na pogorišču afere Patria, ki je celo desetletje pretresala javno, politično, družbeno, pravosodno življenje države, ostajajo vprašanja o pravni varnosti državljanov, vladavini prava, enakosti vseh pred zakonom. Zadeva Patria je končana, afera je ugasnila z zastaranjem in ne razsodbo – bodisi oprostilno bodisi obsodilno. Koliko je še takšnih primerov in zakaj? Sodišča, ki ne sodijo, in sodni postopki, ki se vedno znova vračajo na začetek ali se končajo brez epiloga, so rakova rana pravosodja, ki se po mnenju kritične javnosti vse bolj razkraja v krivosodje. Koliko imajo z neučinkovitostjo sodne veje opraviti politična ozadja in koliko sistemske težave, je kriva finančna in kadrovska podhranjenost ali pa kar človeška malomarnost? O najbolj razvpitih primerih in o tem, kaj smo se iz njih naučili – v studiu Tarče z voditeljem Boštjanom Anžinom.
TARČA – IZVEDELI STE VEČ Osrednja pogovorna oddaja Televizije Slovenija – polemična, raziskovalna, pluralna, drzna. Takšna je bila oddaja Tarča tudi v minuli sezoni: odprta za razpravo o najbolj žgočih in aktualnih temah, a tudi družbenih fenomenih, ki presegajo dnevno dogajanje in ad hoc novinarski interes. Katere Tarčine teme so najbolj odmevale, s katerimi smo dosegli ali pospešili pomembne spremembe, kako uspešna je bila oddaja v zrcaljenju stvarnosti ali pa premikanju meja v razumevanju procesov našega časa? V sklepni Tarči ob koncu sezone se bomo spomnili izjav, besednih dvobojev, studijskih in terenskih podob in prizorov, ki so najbolj razvnemali javno razpravo. Preverili bomo tudi, kaj se je zgodilo z razgaljenimi nepravilnostmi, napovedanimi ukrepi, načrtovanimi potezami in obljubami, danimi v studiu Tarče. Izbrane teme bodo z gostiteljem Boštjanom Anžinom komentirali varuh konkurence Andrej Krašek, direktor Pediatrične klinike Rajko Kenda, nekdanja politika Ivo Hvalica in Vika Potočnik, prostovoljec Boris Krabonja in zdravnica Anda Perdan.
ARBITRAŽA MED PRISLUHI IN POTOPOM Afera s prisluškovanjem slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in agentki Slovenije v arbitražnem postopku Simoni Drenik zastavlja neskončno število vprašanj. Kdo jima je prisluškoval? Kako je mogoče, da jima je bilo prisluškovano? So bili njuni pogovori takšni, da lahko spodnesejo arbitražni sporazum in arbitražne postopke? Gre za notranjepolitični fiasko, kjer je odpovedala slovenska diplomacija s Karlom Erjavcem na čelu? Naj minister odstopi? Ali pa so odpovedali obveščevalci in prišepetovalci, ki so podcenili hrvaške interese in jih kratkovidno pomešali s predvolilno vročico pri sosedih? Lahko govorimo o vohunski aferi mednarodnih razsežnosti? Bo dogovor Pahor-Kosor o reševanju mejnega spora s pomočjo tretjega doživel usodo sporazuma Račan-Drnovšek in bo končal na smetišču zgodovine? Se zapleti z meddržavno mejo po 25 letih vračajo tja, kjer so bili ob osamosvojitvi in se nam obetajo novi incidenti? O novem zasuku v slovensko-hrvaškem sporu v studiu 2 Televizije Slovenija z voditeljem Tarče Boštjanom Anžinom.
Pod črto so si strokovnjaki enotni: industrijske transmaščobe škodujejo zdravju. Najdemo jih v piškotih, napolitankah, rogljičkih, vafljih, tortah, slanih palčkah, krofih, izdelkih iz listnatega testa, čipsu, ocvrtem krompirčku, margarinah. Zakaj so na Danskem, v Avstriji in na Madžarskem v prehrani strogo omejene, pri nas pa ne? Odpravili smo se po trgovinah, pregledali več sto izdelkov in skupaj z danskim strokovnjakom za transmaščobe Steenom Stenderjem prišli do presenetljivih ugotovitev. Katera so podjetja, ki v svoji proizvodnji še vedno uporabljajo transmaščobe? In zakaj? Soočili smo jih z rezultati analiz. Njihovi odgovori so zgovorni. Pogledali smo, kakšna je praksa v Avstriji. In poskušali priti do odgovorov, koliko je za ozaveščanje o škodljivih posledicah uživanja transmaščob storilo ministrstvo za zdravje pri nas? Ekipa Tarče je bila tudi v Zagrebu, pri enem redkih proizvajalcev slaščic z obilico transmaščob, ki je bil pripravljen stopiti pred kamero. Voditelj Boštjan Anžin bo v studiu gostil najbolj kompetentne sogovornike s področja transmaščob. Gosti: dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, dr. Janez Posedi, direktor Uprave za varno hrano, dr. Zlatko Fras, predsednik Združenja kardiologov Slovenije, dr. Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje, Tatjana Zagorc, predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
Komu bo odločen grški ne na nedeljskem referendumu prizadejal najhujši glavobol? Bankirjem? Naivnim posojilodajalcem? Evropski ideji enotnosti in solidarnosti? Ali pa kar Grkom samim? Prazni bančni trezorji in razklana družba, socialna stika in nezmožnost preživetja brez zunanje pomoči – to je nova grška sedanjost. Kaj pa njena prihodnost? Bo Grčija prva evropska država, ki bo obrnila hrbet političnemu projektu skupne evropske valute ali pa je šele tik pred finančnim zlomom nastopil pravi čas za začetek resnih pogajanj o odplačevanju dolga? Koliko odpisati in koliko izterjati? Kdo izsiljuje, kdo popušča, kako globoke so rane? In čisto konkretno: kako se bo razplet krize odrazil v Sloveniji, bo državni proračun ob milijardo? In če Grčija ne odplača dolgov, zakaj bi jih odplačevali drugi? V studio 2 Televizije Slovenija prihajajo: evropska poslanca Lojze Peterle (EPP/NSi) in Ivo Vajgl (Alde/Desus), ekonomista Jože Mencinger in Draško Veselinovič, analitičarka Maja Bratuša z Inštituta za strateške rešitve in obramboslovec Klemen Grošelj.
Odloča se o usodi Grčije, ob tem pa tudi o usodi evra, Evropske unije in Slovenije. Kako se bo končala najgloblja dolžniška kriza v sodobni evropski zgodovini? Kakšne poteze pripravljajo upniki, odločevalci v Bruslju in atenski politični vrh? Nas mora skrbeti za stabilnost evropske valute in prihodnost evropskega denarnega projekta, za slovenske javne finance in naše prihranke? Kam je zašel projekt demokratične, povezovalne in solidarne Evropske unije? Je grški zlom začetek konca? Gostje Boštjana Anžina v studiu 2 Televizije Slovenija bodo zunanji minister Karl Erjavec, nekdanji guverner in bankir dr. France Arhar, strokovnjak mednarodnih odnosov dr. Zlatko Šabič, predavatelj evropskega prava dr. Matej Avbelj in poznavalec razmer na grškem polotoku, novinar Boštjan Videmšek. Ekipa Tarče bo preverila razpoloženje med slovenskimi izvozniki na grški trg, zbrala mnenja nekaj Grkov v Sloveniji in Slovencev v Grčiji ter izmerila utrip med grškimi volivci, ki jih politične elite o zadolževanju niso veliko spraševale, zdaj pa od njih pričakujejo, da bodo na referendumu odločili o izhodu iz krize.
Sto let mineva od začetka bojev na soški fronti, prizorišča ene največjih morij v sodobni svetovni zgodovini. Groza vojne, žrtev, beguncev se je razlila iz Posočja daleč v vse smeri Evrope. Bi sploh našli slovensko družino, ki ni prispevala krvnega davka v strelskih jarkih ob Soči ali drugih bojiščih velike vojne? Zakaj je bilo to poglavje naše zgodovine tako dolgo nevidno in preglašeno z odmevi naslednjega svetovnega spopada? Ali in kako nas velika vojna zaznamuje še danes? Kako živ je spomin na tiste čase in kakšno razumevanje družbenih in političnih posledic? Kakšna je pri tem vloga stroke, ljubiteljev, zasebnih in javnih muzejskih zbirk, v kolikšni meri je vojna postala zanimiva turistična zgodba? So v drugih evropskih državah z ohranjanjem in trženjem spomina bolj spretni? Zakaj se iz časov vojne in miru tako malo naučimo? Novinarji Tarče se bodo o tem pogovarjali z veleposlaniki pred stotimi leti vojskujočih se držav, s kamero obiskali posoške kraje, muzeje in turistične poti na obeh straneh meje ter preverili, kako raste zbirka spominov na spletnem portalu MMC. Tarča se bo iz studia 2 Televizije Slovenija preselila na Goriško, v kraje, kjer je bila zemlja pred stoletjem razrita od izstrelkov in prepojena s krvjo. V muzejski dvorani dvorca Kromberk bo Boštjan Anžin v živo gostil zgodovinarje Petro Svoljšak, Boža Repeta in Kajo Širok, ljubiteljskega raziskovalca soške fronte in avtorja šestih tematskih knjig Vasjo Klavoro, predstavnika Spirita v Milanu Gorazda Skrta in kustosa razstave Goriškega muzeja Sem puško zagledal in jokat začel Davorja Kernela.
Bo največji slovenski telekomunikacijski operater Telekom Slovenije, ki je v večinski državni lasti, v tretjem poskusu prodan? Po vročih polemikah med zagovorniki in nasprotniki privatizacije, po dolgotrajnem koalicijskem usklajevanju in po mučnem preigravanju med vlado in Slovenskim državnim holdingom (SDH), se je žoga zdaj ustavila na strani družbe, ki je bila ustanovljena prav zato, da odloča o usodi državnega premoženja, namenjenega prodaji. Do četrtkove Tarče bo že znano, ali bo SDH sprejel ponudbo britanskega sklada Cinven, ali pa se bo izjalovil tudi ta poskus Telekomove privatizacije. Zadeva Telekom je simptom slovenskega odnosa do državnega premoženja, ki ga zaznamujejo mečkanje, politiziranje, ne-odločanje in kontradiktorno ravnanje pristojnih in vpletenih. Kakšen bo nauk te zgodbe? Kaj se bo zgodilo z ostalimi družbami, zajetimi vladno strategijo upravljanja kapitalskih naložb države? Tarča z odzivi iz Slovenije in tujine – z voditeljem Boštjanom Anžinom – v živo iz studia 2 Televizije Slovenija.
Ali gotova smrt v domovini ali verjetna smrt na begu pred nasiljem, vojno, diktaturo. Takšna je peklenska dilema na deset tisoče ljudi iz Afrike, Arabskega polotoka in Azije ter drugih kriznih žarišč sveta, pahnjenih v begunsko usodo. Če tvegajo in pot preživijo, jih na vratih Evrope čaka nova bitka: za pridobitev begunskega statusa in začetek novega življenja. Koliko ljudi v stiski bo sprejela Slovenija? Kako solidarna bo tokrat slovenska družba, ki ima z begunstvom bogate izkušnje: Slovenci so bili skozi zgodovino večkrat begunci, tudi begunski valovi skozi Slovenijo niso redki. So kvote, kot jih snujejo v Bruslju, sprejemljive? Kaj pa evropska vojaška akcija zoper tihotapske združbe, je realna? Bo Slovenija zraven? Kakšno vlogo že zdaj opravljajo evropske varnostne sile Forex, v katerih sodelujejo tudi slovenski policisti? Analizirali bomo zdajšnjo slovensko in evropsko priselitveno in begunsko politiko. Pogledali bomo, kakšne so razmere na Siciliji in madžarsko-srbski meji, se pogovarjali z begunci v Sloveniji in preverili, kaj vznemirja prebivalce Rateč. V živo iz studia 2 TV Slovenija z voditeljem Boštjanom Anžinom.
Za četrtek napovedana stavka zdravnikov, upor strokovnega vodstva ljubljanskega kliničnega centra zaradi zadeve Radan, plaz kritik zaradi prenove mreže nujne medicinske pomoči – vse več črnih oblakov, ki se zopet zgrinjajo nad slovenskim zdravstvenim sistemom. Bomo na koncu kratko potegnili uporabniki, bolniki? Kaj želi ministrstvo doseči z uvajanjem urgentnih centrov in ukinjanjem 24-urnih dežurstev v zdravstvenih domovih? Bodo reševalci prej na kraju nesreč, bo rešenih več življenj? Ali pa bo nujna medicinska pomoč bolj oddaljena, zdravniki manj dostopni. Analizirali bomo novosti, jih primerjali z učinkovito avstrijsko urgento službo in preverili, koliko nas bo to stalo. Neposredno se bomo povezali s kraji, kjer nov pravilnik najbolj buri duhove: Notranjska, Mežiška dolina, Kamnik, Bela krajina, Ormož. Boštjan Anžin bo v studiu 2 Televizije Slovenija gostil ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, predsednika delovne komisije za reorganizacijo nujne medicinske pomoči, zdravnika reševalca iz Maribora Gregorja Prosena, nekdanjega ministra za zdravje in nekdanjega vodjo internistične nujne pomoči na UKC Ljubljana Andreja Bručana ter specialista družinske medicine Rajka Vajdo, direktorja ZD Medvode.
Neveljaven email naslov
