Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija se bo predstavil priznani ruski pianist Mikhail Rudy. Rudy je s Simfoniki RTV Slovenija uspešno nastopil že leta 2008 v amsterdamski dvorani Concertgebouw, občinstvo pa ga je stoje nagradilo z bučnimi ovacijami. Z orkestrom bo izvedel Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu Petra Iljiča Čajkovskega, ki velja za enega najbolj priljubljenih klavirskih koncertov. Orkester vodi šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija En Shao.
Hugo Wolf, skladatelj slovenskega rodu, je bil eden najpomembnejših skladateljev poznoromantičnega samospeva. Ustvaril je vrsto zbirk z več kot 400 samospevi, s katerimi je po letu 1894 zaslovel po vsej Evropi. Tokrat predstavljamo njegov samospev Čez noč na besedilo J. Sturma v izvedbi koncertne pevke in priznane pedagoginje Eve Novšak - Houška ter pianistke Nataša Valant. Samospev je v slovenščino prevedla Olga Likar. Redakcija Jasna Novak Nemec, TV-režija Vesna Arhar Štih.
Koncert Violino fantastico je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayju, ki združuje mlade nadarjene glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih glasbilih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe skladateljev, ki so ustvarjali na prehodu iz 17. v 18. stoletje. Posnetek prikazuje izvedbo 3. Brandenburškega koncerta J. S. Bacha.
Na koncertu iz cikla Kromatika sta svoje moči združila Simfonični orkester RTV Slovenija in Novi simfonični orkester v Sofiji pod vodstvom dirigenta Petka Dimitrova. K programu je dve deli prispeval Edward Elgar, Enigma variacije ter orkestracijo Bachove Fantazije in fuge v c-molu. S Koncertom za violino in orkester v d-molu št. 1 Sergeja Prokofjeva se je predstavila odlična mlada violinistka Tanja Sonc. Režija Aljaž Bastič, redaktorica Teja Turk.
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji mladih glasbenih virtuozov, posneti v studiu Televizije Slovenija. Kakovost svojega muziciranja predstavljajo štirje mladi slovenski glasbeniki, dobitniki prvih nagrad na številnih glasbenih tekmovanjih. To so Lara Hrastnik (harfa), Alexander Gadjiev (klavir), Anamarija Lajh (flavta) in Sara Čano (violončelo). Mladi virtuozi se predstavljajo s poslušljivo klasično glasbo Debussyja, Chopina, Čajkovskega in Burtona. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Hugo Wolf, skladatelj slovenskega rodu, je bil eden najpomembnejših skladateljev poznoromantičnega samospeva. Ustvaril je vrsto zbirk z več kot 400 samospevi, s katerimi je po letu 1894 zaslovel po vsej Evropi. Tokrat predstavljamo njegov samospev Čez noč na besedilo J. Sturma v izvedbi koncertne pevke in priznane pedagoginje Eve Novšak - Houška ter pianistke Nataša Valant. Samospev je v slovenščino prevedla Olga Likar. Redakcija Jasna Novak Nemec, TV-režija Vesna Arhar Štih.
Dubravka Tomšič Srebotnjak, slovenska prva dama črno-belih tipk, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Antona Nanuta izvaja 3. klavirski koncert Ludwiga van Beethovna. V drugem delu koncerta pa zazveni 4. stavek Beethovnove 9. simfonije z Odo radosti, ki jo je leta 1972 Svet Evrope razglasil za svojo himno, leta 1985 pa so jo predsedniki držav in vlad razglasili za uradno himno Evropske unije.
Hugo Wolf, skladatelj slovenskega rodu, je bil eden najpomembnejših skladateljev poznoromantičnega samospeva. Ustvaril je vrsto zbirk skladb, s katerimi je po letu 1894 zaslovel po vsej Evropi. Tokrat predstavljamo njegov samospev Eolski harfi na besedilo E.Mörikeja v izvedbi koncertne pevke in priznane pedagoginje Eve Novšak - Houška ter pianistke Nataša Valant. Samospev je v slovenščino prevedla Olga Likar. Redakcija Jasna Novak Nemec, TV režija Vesna Arhar Štih.
Dirigent Anton Nanut se je rodil v Kanalu ob Soči, študiral pa na ljubljanski Akademiji za glasbo. Svojo glasbeno kariero je začel kot stalni dirigent orkestra znanega festivalskega in turističnega mesta Dubrovnik, nato pa je postal glavni dirigent orkestra Slovenske filharmonije in vodja oddelka za dirigiranje na ljubljanski glasbeni akademiji. S Slovensko filharmonijo je uspešno gostoval v Italiji, Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Poljski, nekdanji Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike. Leta 1981 je postal šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga je uspešno vodil kar 18 let, z njim pa gostoval v ZDA, kjer je nastopil tudi v prestižni dvorani Carnegie Hall ter v Italiji, Avstriji, Poljski, Bolgariji, Mehiki, Nemčiji, Švici in na Madžarskem. Anton Nanut je bil dejaven tudi kot dirigent Slovenskega komornega orkestra in umetniški vodja svetovno znane zasedbe Slovenski oktet. Za svoje delo je prejel številne nagrade: nagrado Milke Trnina, nagrado »Slobodna Dalmacija« za izvedbo Mozartovega Requiema, Župančičevo nagrado, Prešernovo nagrado, nagrado Jugoslovanskega društva umetnikov, Carnegie medaljo, Smetanovo odličje ter zlato medaljo mesta Milano.
Nemški citrar Georg Glasl je mojster igre na svoje glasbilo. Študiral je na Konzervatoriju Richarda Straussa v Münchnu in na salzburškem Mozarteumu. Leta 1988 je za svojo kakovostno poustvarjalno dejavnost prejel nagrado mesta München, leto pozneje pa je postal docent za citre na Konzervatoriju Richarda Straussa. Georg Glasl se posveča glasbi vseh glasbenih obdobij, v zadnjem času pa poseben poudarek namenja sodobni glasbi. Koncerti in turneje so Glasla vodili po pomembnih odrih Evrope, Združenih držav Amerike, Afrike in Azije. Spremljali boste njegovo izvedbo Suite za violončelo št. 2 Johanna Sebastiana Bacha.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta En Shaoa pripravil izvedbo Beethovnove Simfonije št. 6, imenovane tudi »Pastoralna simfonija«, saj jo je skladatelj vsebinsko tesno povezal z občutji, ki jih je v njemu vzbudila narava.
Pet samospevov Huga Wolfa (Eva Novšak Houška, Marko Fink in Nataša Valant)
200 let javnega glasbenega šolstva so glasbeniki proslavili s slavnostnim koncertom, na katerem so se prvič združili učenci vseh javnih glasbenih izobraževalnih ustanov v Sloveniji. Simfonične orkestre nižjih glasbenih šol, konservatorijev in umetniških gimnazij ter Akademije za glasbo v Ljubljani je vodil dirigent Simon Krečič. Režija Tomaž Švigelj
V glasbeni upodobitvi vam predstavljamo enega izmed najobetavnejših mladih slovenskih glasbenikov, violinista Domna Lorenza. Vizualizacija je posneta v slikovitih prostorih Železniškega muzeja v Ljubljani. Domen Lorenz se je violino začel učiti s petimi leti, doslej pa je osvojil osem prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih v Ljubljani, Gorici, Trstu in Zagrebu. Izredno uspešno je gostoval v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Srbiji, Italiji in Nemčiji. Udeležil se je tudi Foruma Dunajskih filharmonikov v Trenti in bil obakrat izbran za sklepni koncert v Brahmsovi dvorani znamenitega dunajskega Musikvereina. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Barbara Zemljič.
Koncert generacij je nastal pod umetniškim vodstvom prof. Tomaža Habeta, ki je za ta koncert prispeval tudi svoje skladbe. Pod vodstvom različnih dirigentov, ki so bili vsi učenci Tomaža Habeta, je igral Policijski orkester v družbi solistov – pianistke Ane Rus, pevca Mateja Vovka, Vidorja Krivokapiča na sopranskem helikonu ter skupine Katrinas.
Simfonični orkester RTV Slovenija je v sodelovanju z Mešanim pevskim zborom Glasbene matice in pevskimi solisti pripravil izvedbo Schubertove Maše v As-duru. Vodil jih je dirigent bolgarskih korenin Rossen Milanov. Skladba izhaja iz značilnega klasicističnega dunajskega sloga, ki mu je skladatelj dodal bogat romantični izraz. V izvedbi so nastopili izjemni pevski solisti mlajših generacij: sopranistka Mojca Bitenc, altistka Monika Bohinec, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj.
Uživali boste lahko v muziciranju Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in pianista Urbana Staniča. V okviru cikla Sozvočje svetov sta v slikoviti dvorani Narodne galerije nastopila s poslušljivo glasbo Lucijana Marije Škerjanca (Concertino za klavir), pianist sam pa je razveselil z občuteno interpretacijo glasbe Scarlattija (Sonata v G-duru) in Schumanna (odlomek iz cikla Otroški prizori).
Mozartina, nedeljska matineja Simfonikov RTV Slovenija, je tokrat posvečena glasbi očeta Johanna Sebastiana in sina Carla Philippa Emanuela Bacha ter glasbi našega Janeza Krstnika Dolarja (ok. 1620–1673). Dolar se je rodil v Kamniku. Po šolanju v jezuitskem kolegiju v Ljubljani je odšel na Dunaj študirat filozofijo in teologijo in pozneje v ljubljanskem jezuitskem kolegiju predaval retoriko in glasbo. Dolar je bil visoko cenjen ustvarjalec, saj so bila njegova dela razširjena po vseh tedanjih avstrijskih deželah. Od njegovih vokalno-instrumentalnih del je zelo priljubljen Miserere mei Deus, ki ga bodo ob spremljavi Simfonikov RTV Slovenija izvedli solisti Suzana Ograjenšek, Barbara Kozelj, Dejan Vrbančič in Janko Volčanšek. Spremljali boste tudi četrti Brandenburški koncert Johanna Sebastiana Bacha ter Koncert za orgle, godala, dva roga in basso continuo v Es-duru Carla Philippa Emanuela Bacha.
Spremljali boste spomladansko uglašen posnetek Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko maestra Antona Nanuta orkester predstavlja Pomladanski concertino skladatelja Alda Kumarja, s solistoma Francescom Manara (violina) in Danilom Rossijem (viola) pa Mozartovo Koncertantno simfonijo za violino in violo v Es-duru.
Srbski violinist Stefan Milenković izvaja dve deli za solo violino Johanna Sebastiana Bacha (Sonata za violino št. 2, Partita za violino št. 3), orkester pa zanimivo Žepno simfonijo mladega slovenskega skladatelja Davorja Lončarja Petrovića, ki temelji na Beethovnovi glasbi.
Neveljaven email naslov