Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vokalna skupina Plamen prihaja iz Kanade, družinske korenine vseh pevk pa segajo v Slovenijo, kamor se zbor redno vrača in predstavlja na koncertih, z izvedbami slovenskih pesmi. V idiličnem okolju Zgornjega Jezerskega so za televizijsko snemanje predstavile pesem Tečejo, tečejo nitke. Napisala in izvajala jo je njihova umetniška vodja, glasbenica Marija Ahačič Pollak, ko se je v 60. letih 20. stoletja iz Slovenije preselila v Kanado. Skupino pevk sta spremljala kitarista Timotej Kosovinc in Samo Novak na klasičnih kitarah.
Vokalno skupino Plamen sestavljajo dekleta, ki so bila rojena in živijo v Kanadi, njihovi predniki pa prihajajo iz Slovenije. Pred več kot 30 leti je prvo generacijo pevk v Torontu zbrala in začela voditi slovenska izseljenka, glasbenica Marija Ahačič Pollak. V Sloveniji je njeno ime dobro znano ljubiteljem narodnozabavne glasbe, saj je v 50. letih 20. stoletja zaslovela kot pevka Ansambla bratov Avsenik. Pod njenim dolgoletnim in vztrajnim vodstvom dekleta v Kanadi ohranjajo ljubezen do slovenskega jezika in glasbe. S koncerti in koncertnimi turnejami pa predstavljajo slovensko glasbo po svetu.
Dokumentarec Tri življenja ljudske pesmi ima trojno poslanstvo: pokazati, da je ljudska pesem živa, pokazati, da je vredna (večje) pozornosti in spodbuditi gledalca, da razmišlja o svojem odnosu do nje. Ljudska pesem živi v treh okoljih: v njenem izviru, z ljudskimi pevci, z njenimi poustvarjalci (tudi etno skupine) in v znanosti, ki jo preučuje. Scenarij Bogdana Herman in Hanka Kastelic, režija Hanka Kastelic.
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob 65-letnici svojega delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela Folklorne skupine Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod pokroviteljstvom Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V šesti oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Rogaška Slatina, Konservatorija za glasbo in balet Maribor, podružnične šole Lenart in Umetniške gimnazije Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V peti oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Celje, Glasbene šole Slovenska Bistrica in Glasbene šole Lendava. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V četrti oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Ljubljana Moste - Polje, Glasbene šole in KUD Antona Tomaža Linharta Radovljica in Glasbene šole Sežana. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V tretji oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Franca Šturma, Glasbene šole Murska Sobota in Glasbene šole Zagorje ob Savi. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V drugi oddaji boste spremljali nastope harmonikarskih orkestrov Glasbene šole Trbovlje, Glasbene šole Laško - Radeče, ter mlajšega orkestra Glasbene šole Radovljica. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
Na Jesenicah je potekalo 11. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije, na katerem se je predstavilo 18 orkestrov javnih glasbenih šol iz različnih krajev Slovenije. V prvi oddaji boste spremljali nastope orkestrov Glasbene šole Jesenice, Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje ter Glasbenih šol Brežice in Sevnica. Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
Vokalno-instrumentalno suito, sestavljeno iz slovenskih ljudskih pesmi, ki izhajajo s širšega območja Primorske, je pripravil avtor izbora in glasbenih priredb Marijan Dović. Gre za unikaten pristop, ki v izvedbi združuje mešani pevski zbor in jazzovski godalni sestav, na nekaterih mestih podkrepljen z ritmi iz različnih svetovnih glasbenih tradicij. Nastopajo pevci APZ Univerze na Primorskem pod vodstvom Ambroža Čopija in skupina uveljavljenih improvizacijskih mojstrov, Matija Krečič in Marijan Dović na violini, Peter Ugrin na violi, Kristijan Krajnčan na violončelu in Blaž Celarec na tolkalih.
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
Sozvočja Slovenije je edinstven koncert, ki predstavlja prerez sodobne slovenske ljudske glasbe. Oblikovalca programa koncerta, Janez Dovč in Jasna Vidakovič, sta za koncert izbrala glasbenike in ansamble vseh generacij, ki prihajajo z različnih krajev Slovenije in zamejstva. V prvem delu so nastopili: Smledniški pritrkovalci, Paridolske korenine (Kozjansko), Janez Dovč, Boštjan Gombač, Trstenke, Jože Režek (Haloze), Fantje s Preske (Dolenjska), Kresnice iz Adlešičev, Sodevski tamburaši, Petračeva (Bloke), Bistrške škuorke (Ilirska Bistrica) ter Alpski godčevski sestav pri FS Ozara Kranj.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici svojega obstoja poklonila s predstavo z naslovom: Sem. Predstava postavlja v ospredje človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika, število nič pa s podobo simbolizira cikličnost in sklenjenost. Predstava nas popelje skozi poglavja človeškega življenja: rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca in smrt.
Folklorna skupina društva Gartrož iz Nove Gorice vas bo z duhovito in nostalgično koreografijo popeljala v pozna petdeseta leta. Takrat se je življenje na Goriškem začelo razvijati. Razmahnilo se je »švercanje«, ljudje so se navzemali zahodnjaških navad, glasbe in plesov. Koreografija Marije Kapušin parodično nagovarja z vprašanjem, kje je meja folklorne dejavnosti in hkrati ponuja odgovor s poudarjanjem, da je ples živa in nenehno spreminjajoča se dejavnost.
Folklorna skupina Klas iz Horjula je navdih za koreografijo iskala v Cankarjevi pripovedki Kurent. V koreografski zgodbi Marije Čipić Rehar z naslovom Dušo za vesele gosli boste lahko spremljali vandrajočega Kurenta. Glasba, ki jo igra, je žalostna in zvoki iz njegovega glasbila vedno razžalostijo navzoče. Njega pa žene želja, da bi s svojo glasbo lahko razveseljeval ljudi. Za veselo glasbo in glasbilo je pripravljen dati vse, tudi svojo dušo.
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Iskanje« z igro, plesom in glasbo prikazuje človekovo obdobje raziskovanja, preizkušanja in odločanja. Koreografijo je pripravil Luka Koprivnik, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Sašo Zver.
Ansambel si je nadel ime po svojih vzornikih, svečenikih glasbenikih z imenom Veduni. Tokrat predstavljajo glasbo in glasbila z Balkana.
Neveljaven email naslov