Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi ljubezni do čokolade se je Lučo Žgank, sicer strojnik in lastnik marketinške agencije, lotil inovacij v svetu čokolade kar v domači kleti. Pred 17 leti je začel s pol kilograma čokolade, lani so je nabavili že 60 ton. Še vedno je najbolj prodajana klasična 100-gramska tablica, s katero so ponudbo tudi začeli. Danes njihove čokoladne umetnine prodajajo po vsem svetu, tudi v Švici, na Japonskem, Kitajskem in v Združenih državah Amerike. Umetnost tetoviranja je v zadnjem desetletju zelo napredovala. Tetovaže so umetniške slike v barvah in odtenkih in pripovedujejo svojo zgodbo. V tem svetu je tudi Ina Lutarič, ki si je ime ustvarila na številnih konvencijah po Evropi. Tako je nedavno v Trstu med 150 umetniki zasedla prvo mesto v kategoriji best of show.
Udobje in prestiž na najnovejših in najsodobnejših turističnih križarkah na svetu sta tudi plod sevniškega podjetja, ki ga je leta 2002 ustanovil Igor Arh. Tako nadaljuje družinsko tradicijo mizarstva iz leta 1932, v posel pa že vstopata tudi sinova. V podjetju je 30 zaposlenih, tretjina je visokokvalificiranih strokovnjakov v razvojnem oddelku. Želijo se še bolj utrditi na mednarodnih trgih pomorske industrije. Dijaki Srednje trgovske in aranžerske šole Ljubljana morajo vedeti vse o pravilnem razvrščanju izdelkov na police, označevanju cen in podobnem. Trgovci so vse bolj strokovnjaki prodajnega procesa in prevzemajo vlogo svetovalca. V trgovinski dejavnosti je pri nas zaposlenih več kot sto tisoč oseb, prodajalcev pa še vedno primanjkuje.
Tudi samo 15 kvadratnih metrov prostora je dovolj za poslovno zgodbo, ki jo že sedem let razvija Rodolfo Di Giamberardino iz Italije. V Logatec ga je pripeljala ljubezen. Ekonomist, ki so ga obkrožale številke, se je v svetu kave znašel po naključju. Zamisel za posel je namreč dobil pri prodajalcu avtomobila. Vztrajnost in nenehno izobraževanje je spremenili v poslovni izziv, zdaj se zavzema za uveljavitev mikropražan, ki dajejo poudarek kakovosti in butičnosti. Na avtoodpadu Krakov na Dolenjskem pa smo spoznavali poklic razgrajevalec avtomobilov. Gre za nadgradnjo poklica avtomehanik, ki pa se ukvarja z izrabljenimi motornimi vozili.
Ko se ena zgodba konča, se odpre nova. Tako je bilo tudi z zapuščenim motelom Ribnik, ki sta ga obnovila brata Štus s partnerji. Podala sta se na pot turizma ter združila lepote Kozjanskega in Obsotelja s ponudbo Kozjanskega dvora. Sledita tradiciji in sta sobe poimenovala po starih sortah jabolk. Ob vseh izzivih je Iztok Štus, sicer ekonomist, prevzel tudi kuharsko mesto. Fasaderji pa se srečujejo z izzivi novih materialov in pomanjkanjem kadrov. V podjetju Eder iz Maribora si, tako kot v večini drugih podjetij, zaposlene izobrazijo sami. Fasader je poklic prihodnosti, terja pa veliko natančnost, vztrajnost in čut za estetiko.
Vizionar Jure Naglič se je z izrabo odpadkov začel ukvarjati že pred 30 leti. Danes vodi uspešno podjetje Ekstera s štirinajstimi zaposlenimi. S tehnološkim razvojem ter obdelavo in predelavo odpadkov si prizadevajo priti do novih virov surovin. Za inovacije so dobili številna priznanja, med drugim za lonček, v celoti izdelan iz biorazgradljivih materialov. Biti mesar pa danes ne pomeni le delati z mesom. Program mesar temelji na treh poklicnih standardih: razsekovalec mesa, predelovalec mesa in mesnin ter prodajalec mesa in mesnin. Čedalje več mesarjev postaja tudi strokovnjakov za pripravo jedi.
Robotizacija proizvodnje je postala pri Knapičevih nepogrešljiva. V podjetju so se specializirali za proizvodnjo industrijskih nožev, sprva za kmetijske stroje, danes pa so uveljavljeni na področjih plastike in reciklaže odpada ter tudi v lesni industriji. Zavedajo se, da lahko samo z vlaganji v avtomatizacijo delovnih procesov konkurirajo na tujem trgu, kamor prodajo 85 odstotkov proizvodnje. Njihova prednost pa je velika prilagodljivost. Letno ustvarijo tri milijone evrov prihodkov in so se po merilih Ajpesa uvrstili med 2,6 odstotka hitrorastočih slovenskih podjetij. Obiskali smo tudi Kolomana Gomboca, ki še vztraja s pletenjem košar. Obrti se je naučil od očeta, sicer kovača. Pravi, da je rokodelec že od mladih nog, kot otrok je izdeloval predmete iz trave in šibja. Zdaj pa mu pri delu pomaga žena, mladih ta obrt ne zanima.
Pred 35 leti je uspešna podjetnica Nataša Berginc začela zgodbo o ustvarjanju lastne blagovne znamke Co.Andraž. V podjetju letno izdelajo do 40.000 kosov športnih oblačil, večino prodajo doma, močno pa zadnja leta povečujejo tudi prodajo na tujem. Njihova prednost je prilagodljivost povpraševanju na trgu, zato veliko vlagajo v posodabljanje proizvodnje. Zelo ustvarjalen in vztrajen pa je Zvone Drobnič, ki je eden redkih steklopihalcev v Sloveniji. Ogenj ga je začaral pred 53 leti in želi si, da bi začaral še koga. V oddaji pa smo spregovorili tudi o lesnopredelovalni industriji, ki bi potrebovala prestrukturiranje. Skupno bo država za pomoč panogi z razpisi za lesarstvo namenila približno 16 milijonov evrov, od tega je 14 milijonov evropskih sredstev.
Steklo danes srečamo povsod, od avtomobilske, gradbene industrije do farmacije, zato so zahteve po kakovosti in natančnosti čedalje večje. Tega se zavedajo tudi v Steklarstvu Frama, podjetju s 15 zaposlenimi. Oče, Franc Maučec starejši, je znanje pridobil v Nemčiji. Tam je prigaral tudi denar za nakup prvih strojev. Podjetje bo prihodnje leto dopolnilo 50 let delovanja, zadnjih 18 let pa ga vodi mlajša generacija. Delo v steklarski delavnici sloni na obvladovanju sodobnih, računalniško vodenih naprav. V podjetju morajo kader izobraziti sami. Tudi za deficitarni poklic avtoličarja med mladimi ni velikega zanimanja. Se pa na nekaterih šolah nekoliko povečuje vpis. Naša ekipa je dopoldne preživela med dijaki v Tehniškem šolskem centru Maribor, popoldne pa v podjetju Laure, kjer se prav tako zavedajo pomembnosti stalnega izobraževanja.
Po največji krizi v lesarstvu leta 2013 se je dodana vrednost na zaposlenega povečala za več kot 70 odstotkov, predvsem na račun lesene gradnje. Uspešno je tudi podjetje Melu iz Luč ob Savinji s 35 zaposlenimi. Prilagodljiva, robotizirana proizvodnja in dolgoletne izkušnje, to so njihove konkurenčne prednosti. Kljub visokotehnološkim procesom pa še vedno prisegajo na ročne detajle. Na trg postavljajo lastno blagovno znamko Woodrive. V Mengšu pa že 15 let zlatarske tehnike poučujejo v tamkajšnjem ateljeju. Tina in David si želita znanje, spretnosti in tehnike, ki sta jih razvijala skozi leta, prenesti naprej, na nove generacije. Gre sicer za neformalno izobraževanje, kjer udeleženci ustvarjajo, se naučijo novih tehnik izdelave nakita in še mnogo več.
Zgodba vizionarjev iz Trbovelj je povezana z izgubljanjem ključev. Sprva nočna mora je prijateljem prinesla uspeh, ki se za lani meri v 10 milijonih evrov prihodkov. Zagonska sredstva so zbrali na platformi za množično financiranje Kickstarter, njihovo podjetje pa danes posluje v več kot 195 državah po svetu. Tudi na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu se lahko pohvalijo z inovativnostjo. V edini tovrstni visokošolski ustanovi v Sloveniji že 18 let izobražujejo na področju polimernih materialov in tehnologij. Ves čas sodelujejo z gospodarstvom, njihovi diplomanti pridobijo znanja, ki so potrebna za obvladovanje tako materialov kot procesov.
Začetki podjetja segajo v leto 1991 z ustanovitvijo obrtne delavnice. Glavna dejavnost je bila izdelava orodij za brizganje plastičnih mas. Pomemben mejnik so dosegli leta 2015 s preoblikovanjem družbe in naložbo v nove prostore. S kakovostjo in natančnostjo so se uveljavili v izjemno zahtevni avtomobilski industriji. V Mozirju pa svojo pot v brivski obrti tlakuje Armin Karamehić. Po 15 letih se je opogumil in odprl svojo brivnico. Zdaj sledi svojim sanjam, ki so ga vodile v izbiro frizerskega poklica. Zelo rad poudari, da v brivnico vedno pride fant, iz nje pa gospod.
Pivo človeka spremlja že več tisoč let. Tudi na Slovenskem ima ta alkoholna pijača iz ječmena dolgo zgodovino, zadnja leta pa so svoj delček dodale številne manjše, družinske pivovarne. Pred desetimi leti sta se varjenja piva lotila tudi Matej in Anita, ki sta v Ajdovščini ustanovila Pivovarno Pelicon. V oddaji smo se odpravili tudi na Kope, kjer je potekalo že 9. Zimsko srečanje obrtnikov in podjetnikov. Letos je bila udeležba rekordna, podjetniki pa so spregovorili tudi o aktualnih poslovnih temah. Med drugim jih skrbijo cene energentov, saj za male poslovne odjemalce letos ni več predvidena regulacija. Vlado pa pozivajo, naj sprejme spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ker povzroča dodatne stroške in birokracijo.
Neveljaven email naslov
