Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najboljša slovenska gluha atleta Iris Breganski in Tadej Enci sta se vrnila s svetovnega prvenstva v dvoranski atletiki. Vse bliže je najpomembnejši tekmovalni dogodek letošnjega leta za gluhe teniške igralce. Na svetovnem prvenstvu nas bo zastopal Marino Kegl, peti igralec svetovne teniške lestvice gluhih. Na zimskih olimpijskih igrah bo Anja Drev nastopila v vseh disciplinah alpskega smučanja. Predstavili bomo dobitnika olimpijske kolajne Maksa Stoparja, zaslužnega prejemnika dodatka k pokojnini.
Slovenski znakovni jezik uporablja 1500 gluhih, a samo v Sloveniji. Zato je ta jezik na pragu izumrtja. Naša država je edina, ki ga je dolžna zaščititi. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika iz leta 2002 je urédil spremembe na področju sodstva, socialne dejavnosti, zdravstva, kjer pravica do uporabe znakovnega jezika postaja samoumevna. Zakon pa ni zagotôvil razumevanja javnosti in političnih odločevalcev, da gre za samostojni jezik, temveč ga uradni dokumenti uvrščajo h govorcem s posebnimi potrebami. Zato v šolstvu ni urejena sistematična raba znakovnega jezika kot učnega jezika. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si zato prizadeva, da bi bil vpisan v ustavo.
Skoraj polovica ljudi, starih od 12 do 35 let – ali 1,1 milijarde mladih – tvega izgubo sluha zaradi dolgotrajne in pretirane izpostavljenosti glasnim zvokom, tudi zaradi glasbe, ki jo poslušajo po osebnih zvočnih napravah. Stroški neustrezno obravnavanih izgub sluha znašajo 660 milijard evrov na leto. Domnevajo, da bi bilo mogoče 50 odstotkov vseh primerov izgube sluha preprečiti z ukrepi na področju javnega zdravja. Preverili smo, kako ščitijo sluh tisti, ki opravljajo tvegane poklice. V tokratni oddaji tudi o čudežnih kapljicah, ki obljubljajo nemogoče.
Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO je ob ustanovitvi pred dvajsetimi leti sofinancirala 14 invalidskih in 31 humanitarnih organizacij. Lani je z dobrimi sedemnajstimi milijoni evrov finančno podpirala in zagotavljala izvajanje posebnih socialnih programov in storitev 110 nacionalnih invalidskih in humanitarnih organizacij. Sredstva so bila porabljena za več kot pol milijona uporabnikov. Zaradi stalnega povečevanja uporabnikov in organizacij bi bilo pričakovati, da se sredstva v fundaciji FIHO z leti povečujejo. Vendar se znižujejo. Fundaciji se kmalu obeta tudi nov zakon. Ali bo prinesel dodatna sredstva in kakšna je vsebina osnutka, v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Scenarij in režijo oddaje Prešeren nekoč in danes je prevzela Valerija Škof in k sodelovanju povabila gluhe igralce, da so uprizorili življenjsko zgodbo našega romantičnega pesnika, uspešnega odvetnika in vizionarja. Scenarij je obogatila z elementi sodobnega časa. Njegove izbrane pesmi bodo prvič predstavljene v slovenskem znakovnem jeziku, tako kot državna himna, ki odslej velja za uradni prevod.
Slovenska družba postaja dolgoživa. Do leta 2030 bo starejših od 65 let skoraj 25 odstotkov prebivalstva, do leta 2060 pa 30 odstotkov. Hkrati upada število rojstev. Če bo politika pri tem ostala nespremenjena, bodo javni izdatki za financiranje sistemov socialne zaščite do leta 2060 dosegli četrtino BDP-ja. Zato je pomembno, da država zagotovi učinkovit sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo kakovosten, obenem pa kadrovsko in finančno vzdržen.
Letošnje leto nadaljujemo s posebnimi dosežki. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je doktorirala Marjetka Kulovec. S tem je postala prva slovenska gluha doktorica znanosti. Slovensko znanost je obogatila tudi Tess Kovačević z raziskavo o kreativnosti in verbalnih sposobnostih slišečih odraslih otrok iz gluhih družin. Preverili smo, kaj gluhim prinaša aplikacija Trans2Work, ki je namenjena prenosu znanja in tehnologij. Strokovnjaki so si edini: gluhi učenci potrebujejo predmet znakovni jezik in več kot pet ur tolmačenja na teden pri pouku. Migranti so svetovni problem, zlasti če so med njimi gluhi. Zato si Evropsko združenje tolmačev prizadeva za certificiranje gluhih tolmačev. Bili smo tudi na praznovanju 85-letnice delovanja Podravskega društva gluhih in naglušnih.
Bili smo na premieri dokumentarnega filma Lastovke letajo nizko režiserja Tadeja Čatra. Zgodbe ljudi iz časov prepovedi uporabe znakovnega jezika in izpovedi otrok gluhih staršev so nas osupnile. Gledališka skupina Tihe stopinje si želi s svojo zadnjo predstavo Frankenstein nastopiti tudi na znamenitem mednarodnem festivalu gluhih Clin d'Oeil. Filmski in gledališki festival gluhih sta znova dokazala, da imajo gluhi radi gledališče in film – kot igralci in gledalci. Izvedeli boste tudi, kdo so najboljši športniki invalidi preteklega leta.
Današnjo oddajo bogatijo zgodbe uspešnih posameznikov, ki počnejo reči, ki jih osrečujejo. Njihove zgodbe so nam bile v navdih, in želimo si, da bi tudi vas, dragi gledalci in gledalke, spodbudile k udejanjanju tistega, kar na vaš obraz nariše nasmeh. Še posebno ob koncu leta, ko analiziramo preteklo leto in delamo načrte za novo. Dobro je, da se kdaj vsaj za hip ustavimo in pomislimo, koliko se posvečamo stvarem, ki nas osrečujejo.
Čeprav smo pred šestnajstimi leti sprejeli Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ga lani vpisali v nesnovno kulturno dediščino in ga v vsakdanjem življenju uporablja vsaj 1500 gluhih, še vedno ni priznan kot samostojni in avtohtoni jezik v Sloveniji. Zato je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije predsednika državnega zbora Dejana Židana seznanila s pobudo za umestitev znakovnega jezika v slovensko ustavo. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da se bo potegavščinam Štebetovih fantov ali gadov smejala vsa Slovenija. Film To so gadi je v začetku novembra 2018 doživel novo premiero, ko je kot filmska klasika, ki jo ljudje citirajo na vsakem koraku, postala dostopna tudi ranljivim skupinam. Izvedeli boste tudi, zakaj so bili uporabniki znakovnega jezika navdušeni nad prvo jezikoslovno konferenco pri nas, in spoznali simpatično učiteljico gluhih otrok, ki angleščino poučuje v znakovnem jeziku.
Odkrivamo, koliko hrupa nas obkroža na vsakem koraku in kakšne so njegove posledice na javno zdravje. Miren pogovor znaša okrog 60 decibelov, prometni hrup pa okoli 80, kar je mejna vrednost, ki je za človeško uho še znosna, v diskoteki pa ga lahko izmerimo tudi 120 decibelov. Mar to pomeni, da ste ogroženi vsakič, ko se greste zvečer zabavat? Žal je odgovor pritrdilen. Zato je toliko pomembnejše, da svoj sluh zaščitite, saj so okvare nepopravljive. Več o učinkih grupa na sluh in preventivi pa v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini v nedeljo, 25. novembra, na TV SLO 1, ob 10.50.
Januarja se začne izvajati Zakon o osebni asistenci. Osebi s senzorno okvaro se lahko odobri osebna asistenca v obsegu do 30 ur na mesec ali komunikacijski dodatek – ta kot denarno nadomestilo v višini 146 €. Podrobnosti o tem pomembnem zakonu za gluhe in naglušne pa v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, v kateri bomo poročali tudi o čedalje večji brezposelnosti invalidov. Trenutna evidentirana brezposelnost v državi je rekordno nizka, le 5,3-odstotna, vendar je delež nezaposlenih invalidov avgusta letos presegel 18 odstotkov. Na vprašanja, kakšni so izzivi invalidskih podjetij, katera delovna mesta zasedajo invalidi na odprtem in čedalje bolj konkurenčnem trgu dela ter kakšne ukrepe lahko sprejme država za zmanjševanje njihove brezposelnosti, bomo odgovorili v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Neveljaven email naslov
