Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lara Bohinc, Mateja Benedetti, Uroš Belantič, Peter Movrin in Nika Zupanc, slovenski oblikovalci, ki so uspeli v tujini, nekateri sodelujejo z velikimi modnimi hišami in znamkami in stremijo k odgovornemu oblikovanju vrhunskih izdelkov. Kako jim je uspel preboj, kakšne so njihove strategije ter kako gledajo na sodobne, trajnostne in tehnološke izzive v oblikovanju? Avtorica oddaje: Melita Kontrec Režiserka: Tina Novak
Več kot desetletje vodi varšavski muzej moderne umetnosti, ustanovo, ki še vedno nima stalnega domovanja. Zasnovala je njegovo zbirko in si za njen razvoj in delovanje muzeja prislužila prestižno nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo. Z Mytkowsko smo ob podelitvi nagrad govorili o umetnosti in družbi v sodobni Poljski. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Zločini fašizma, gentrifikacija, starševstvo – to je le nekaj problematik, s katerimi se domači fotografi soočajo skozi medij fotoknjige. V svetu in pri nas v zadnjih letih vlada vse večje zanimanje za fotoknjigo, fotografi in založniki jih izdajo več kot kadar koli prej. Kaj je fotoknjiga in kakšna je njena vloga v sodobni vizualni kulturi? O tem se bomo v tokratni oddaji Platforma pogovarjali z nekaterimi domačimi založniki in fotografi, ki se posvečajo temu mediju, med drugim z Manco Juvan, Borutom Peterlinom, Matjažem Tančičem, Matjažem Ruštom, Robertom Marinom in Žigo Koritnikom. Avtorica oddaje: Andreja Kočar Režiser: Jaka Šuligoj
Kdo je bila prva Slovenka na beneškem likovnem bienalu, prva slovenska slikarka z mednarodno kariero, avtorica najbolj priljubljenih slik v Narodni galeriji? Ob obsežni retrospektivi Ivane Kobilce smo poskušali v njenih pismih odkriti, kakšna oseba je bila Kobilca, pozanimali smo se, kaj se je dogajalo v svetovni prestolnici Parizu in kako danes vrednotimo in v slikarsko produkcijo konca 19. stoletja umeščamo Kobilčino slikarstvo. Avtorica oddaje: Polona Balantič
Kje za milijon dolarjev dobite le 22 kvadratnih metrov stanovanja, zakaj kitajski arhitekti na novo odkrivajo podeželje, kako v Izraelu preprečujejo konflikte s pravili dostopa do verskih krajev, zakaj se Slovenci ukvarjajo s problematiko vode v prostorskem načrtovanju? Obiskali smo beneški arhitekturni bienale, ki sta ga pod naslovom Prostor svobode oblikovali irski kustosinji Yvonne Farrell in Shelley McNamara, ob glavni razstavi s projekti 71 arhitektov ali arhitekturnih birojev pa se v nacionalnih paviljonih predstavlja tudi 63 držav. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Leta 1968 so bile ulice polne mladih ljudi, upor je postal življenjski slog. To je bil čas, ko so bili lasje daljši, kot naj bi bilo spodobno, krila pa krajša, revolucionarji so postali popidoli. O tem, kako leto '68 za vedno spremeni politiko, družbo in kulturo, smo govorili z akterji dogajanja, ki ga pri nas zamejujeta letnici 1968 in 1971, duh časa pa vam posredujemo skozi bogat TV arhivski material, saj je bil to tudi čas vzpona televizije. Majska Platforma z naslovom 1968: Umetnost življenja - Upor! Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe
S stavbo kliničnega centra je Jugoslaviji zagotovil prvo sodobno bolnišnico in z nekaj inovacijami navdušil tujino, otrokom je želel razširiti obzorja s francoskimi okni, v grajeni prostor pa je vedno želel vnesti naravo. Arhitekt Stanko Kristl, 96-letnik, ki še ni prenehal ustvarjati. Avtorica: Polona Balantič Režiser: Jaka Šuligoj
Kdo je umetnica, ki je dala barvitost arhitekturi Ivana Vurnika in z ornamentiko ustvarila najbolj znamenit primer secesije v ljubljanski arhitekturi in obenem eno najbolj fotografiranih ljubljanskih stavb, Zadružno gospodarsko banko? Helena Vurnik, rojena Kottler, je bila na secesijskem Dunaju rojena in izobražena umetnica. Imela je ambicijo postati profesionalna umetnica, poroka z Ivanom Vurnikom pa je njeno življenje postavila na glavo in postala je sodelavka v moževem projektu - razviti slovenski narodni slog. V Narodni galeriji, kjer hranijo njeno zapuščino, je prvič na ogled pregledna razstava dela te skoraj pozabljene umetnice. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Slavko Hren
Ars Electronica je največji in najstarejši festival za umetnost, tehnologijo in družbo, ki v Linzu poteka že od leta 1979. Festival, ki se na drzen način ukvarja s pozitivnimi in negativnimi posledicami, ki jih ima razvoj tehnologije na družbo, se tokrat posveča aktualni temi umetne inteligence. Avtonomna vozila, razmišljujoči računalniki ali robotski sesalniki - umetna inteligenca nedvomno vstopa v naša življenja. Kaj to pomeni in kam vodi nadaljnji razvoj? Bo človeštvo res izgubilo primat na svetu? To so teme, s katerimi se ne ukvarjajo samo znanstveniki, temveč tudi umetniki in filozofi. Med drugim smo se pogovarjali z belgijskim filozom medijev in tehnologije, Markom Coeckelberghom, avtorjem knjig Tehnološke igre in Novi romatnični kiborgi, z novozelandskim umetnikom Josehom Herscherjem, internetnim zvezdnikom, ki ustvarja tako imenovane neinteligentne stroje, s turškim umetnikom Refikom Anadolom, ki je skupaj z Googlom razvijal strojno učenje, Majo Smrekar, slovensko prejemnico letošnje Prix Ars Electronica za hibridno umetnost ter drugimi umetniki in teoretiki novih tehnologij, ki na številne načine interpretirajo dobo, ki prihaja. Avtorica: Julija Vardjan
Obiskali smo največjo razstavo na svetu, documento v Kasslu, ki od leta 1955 poteka vsakih pet let. Documento je zasnoval kasselski umetnik in profesor Arnold Bode, ki je v povojni razrušenem Kasslu želel ustvariti razstavo, ki bi premostila prekinitev v razvoju umetnosti, ki jo je s politiko prepovedi tako imenovane degenerirane umetnosti povzročil nacistični Tretji rajh. Tudi letošnja razstava poljskega kustosa Adama Szymczyka je prevzela nase to politično poslanstvo. Okoli 160 izbranih umetnikov je pod naslovom Učiti se od Aten najprej razstavljalo v Atenah, junija pa so odprli še tradicionalno razstavo v Kasslu. Avtorica: Polona Balantič
Čemu služi velika lončena peč sredi gozda? Ali glavnik, za katerega vemo, da je star več kot 96 milijonov let? Bienale oblikovanja se tokrat podaja v gozd, kamnolom, na podeželje in v jamo, saj trendi odražajo preseljevanje ljudi iz mestnega okolja. Kaj to pomeni za razvoj družbe in kaj za prihodnost krajine? Oblikovalci, tisti ki s proizvodnjo oblikujejo svet po meri človeka, v oddaji Platforma ponujajo premislek o svetu prihodnosti.
Že dober teden po otvoritvi ene najpomembnejših razstav na svetu, Beneškem bienalu, bomo s kritičnim očesom predstavili letošnjo 57. edicijo najstarejše mednarodne razstave na svetu. Letos se predstavlja 87 nacionalnih paviljonov in 120 umetnikov, večina od teh prvič v Benetkah na glavni razstavi pod naslovom Viva arte Viva kustosinje Christine Macel, ki se osredotoča na individualne poetike umetnikov in se vrača k humanizmu. Med drugimi bomo predstavili najvidnejše paviljone, aboriginsko umetnico v avstralskem paviljonu, svetovno znano Tracey Moffat, humornega avstrijskega kiparja, ki gradi debele hiše Erwina Wurma in Južnoafričana, ki se ukvarja s post-apartheidom Mohaua Modisakenga, znamenitega alžirskega parižana Kadra Attio, ki se ukvarja z ranami postkolonializma. Letošnja posebnost je tudi NSK paviljon, predstavili bomo tudi številne slovenske umetnike, ki se letos predstavljajo na bienalu.
Neveljaven email naslov
