Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj je t.i. hibridna umetnost? In s čim se ukvarjajo hibridni umetniki? V polju znanosti se je vse od pomembnih odkritij na področju t.i. življenjskih znanosti v zadnjih 30-ih letih začel nov odnos z življenjem - življenje je postalo snov za inženiring. Naštejmo nekaj primerov: gojenje ušesa na miški Vacanti, kloniranje ovce Dolly in odkritje genoma, so spremenili svet. Konec devetdesetih so umetniki začeli preizpraševati področje biotehnologije, npr. tkivnega inženiringa in počasi dobivati dostop do laboratorijev, kjer so lahko delali z živo materijo. Kakšen material za kreiranje skulptur so celice in bakterije? Kako nekateri umetniki za ustvarjanje uporabljajo tkivni inženiring? Umetnice Maja Smrekar, Špela Petrič, Robertina Šebjanič, Polona Tratnik in Saša Spačal se ukvarjajo s hibridno umetnostjo, umetnostjo, ki uporablja orodja biotehnologije in preizprašujejo učinke, ki jih ima biotehnologija na družbo. Avtorica: Saša Šavel Burkart Režiserka: Špela Kuclar
Sintagma »Made in« je postala sinonim in vzrok za zamiranje ne samo industrije, ampak tudi lokalnih, tradicionalnih obrti. Oznako »Made in China« povezujemo tudi s poceni, netransparentno, nehumano in neekološko proizvodnjo na Daljnem vzhodu. Tako tradicionalne oziroma ruralne kot urbane obrti so pomembna kulturna dediščina, ki pa ugaša. Skorajda neopazno med drugimi izginjajo posodarji, izdelovalci svetil, glavnikarji, izdelovalci in popravljalci dežnikov, kovači, urarji, lončarji, čevljarji. Zakaj je tako in kako brez nostalgije v času globalizacije ohranjati tradicionalne obrti, ki izginjajo? Kako jih cepiti s sodobno izkušnjo, da bi tradicionalni izdelki preživeli in našli pot do sodobnega uporabnika? Zakaj je pomembno, da obrti, kot pomemben del nesnovne kulturne dediščine, ne zamrejo? To so tudi izhodišča mednarodnega projekta, katerega del je tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki se loteva izginjanja obrti na način, da je vzpodbudil sodelovanje med rokodelstvom in oblikovanjem, pri tem so se oblikovalci lotili tega projekta na način, da so interpretirali rokodelske tehnike in veščine skozi svoje projekte, ki so se jih lotili na antropološki in konceptualni način in s tem skušali najti odgovore. Avtorica : Saša Šavel Burkart Režiser: Amir Muratović
What is so-called hybrid art? And what do hybrid artists do? In the field of science, ever since several important discoveries in the area of the so-called life sciences were made over the last 30 years, a new relationship with life has been established – life has become a subject of engineering. Here are a few examples: Growing a human ear on the Vacanti mouse, the cloning of Dolly the sheep and the discovery of the human genome have changed the world. In the late 1990’s, artists began to interrogate the area of biotechnology, e.g. tissue engineering, and gradually to gain access to laboratories where they could work with live matter. What kind of materials for creating sculptures are cells and bacteria? How do some artists use tissue engineering in their work? The artists Maja Smrekar, Špela Petrič, Robertina Šebjanič, Polona Tratnik and Saša Spačal engage in hybrid art, which uses the tools of biotechnology, and examines the effects of biotechnology on society as a whole. A film by Saša Šavel Burkart Directed by Špela Kuclar
Prazne prostore na nekdanjem pasu smrti so zasedale nove galerije, priseljevali so se umetniki, odpirali klubi, scena se je selila z Zahoda na Vzhod, arhitekti so dobili priložnost na novo zgraditi ponovno združeno glavno mesto, nastala je nova kulturna prestolnica Evrope. V oddaji Platforma smo raziskali, kaj je ostalo od evforičnega vzdušja po padcu Berlinskega zidu in kako se je v 30 letih spremenila kulturna krajina Berlina. Avtorica: Polona Balantič Režiserka Špela Kuclar
Kaj je to medijska arheologija in kako raziskuje medije? Kaj imata skupnega signal in padec berlinskega zidu? Med medije sodijo tudi stari telefoni in npr. gramofonske plošče. Zakaj takšni mediji za medijske arheologe niso le nostalgični objekti? Kaj nam signali, šumi, ki jih oddajajo mediji povedo o določenem času, kulturi in družbi? Zakaj so digitalni arhivi nevarni? Kakšna je povezava med mediji in vojaško industrijo? Zakaj radio na pametnem telefonu ni več radio? Oddajo smo posneli v Berlinu, kjer se na Humboldtovi univerzi ukvarjajo s to novo vejo medijske teorije.
Oddaja je poklon slovenskim vizualnim umetnicam, za razmislek o zgodovinjenju njihovega dela ter vpogled v njihovo ustvarjalnost od 19. stoletja do danes. Vodile so nas zgodbe umetnic različnih generacij in poetik pa tudi velikokrat spregledane avtorice, npr. Elza Obereigner Kastl, ki je velja za prvo slovensko kiparko in poslednjo avtorico miniatur nasploh, med drugim bomo predstavili Mileno Usenik, ki je nekoč bila prvakinja v metanju krogle, tekmovala je na olimpijskih igrah, potem pa postala izvrstna a popolnoma spregledana slikarka, ki je ustvarjala tudi v slogu pop arta. Mariborska umetnica Vlasta Zorko se je v času socializma kot kiparka podpisala pod največ realizacij v javnem prostoru. Dotik je zelo pomemben, ker je nevaren, ker dotik ubija, meni kiparka Duba Sambolec, dolgoletna profesorica na Norveškem, ki publiko s svojimi skulpturami vabi k dotiku in kako slikarka Ksenija Čerče s svojim telesom proizvaja barvo za svoje slike z naslovom prepovedane tehnike? Med drugim smo obiskali tudi aktualno razstavo umetnice Mete Grgurevič, ki ustvarja nefunkcionalne stroje v mariborski UGM. Zanimalo nas je tudi, kako to, da narašča interes po prezentaciji ter po obujanju pozabljenih in spregledanih umetnic.
Umetniški dvojec Veš slikar svoj dolg se je upiral konvencijam in mislil, da lahko spremeni svet. Ob retrospektivni razstavi z naslovom Introspektiva umetniškega dvojca veš slikar svoj dolg? in Alena Ožbolta v Moderni galeriji smo pripravili portret umetnika Alena Ožbolta, ki je po »smrti« v svetu umetnosti revolucionarnega umetniškega dvojca Veš slikar svoj dolg gradil svojo lastno umetniško pot. Veš slikar svoj dolg, ki je deloval v anonimnosti in se predstavljal v prvi osebi ednine, je na umetniško sceno vstopil na sredini osemdesetih let s svojimi značilnimi totalnimi ambienti, prostorskimi slikami, s katerimi je šokiral, fasciniral in navdušil občinstvo. Veš slikar svoj dolg je izhajal iz grafitarske kulture, ki je bila takrat prepovedana in pristal v galeriji Škuc kot enemu osrednjih prostorov ustvarjalne svobode v takratni Jugoslaviji. Gibala sta se med alternativno in institucionalno sceno. Zanimalo nas je, kaj je bilo vodilo Veš slikar svoj dolg? Kako so bili videti prvi totalni ambienti in zakaj sta ustvarjala ogromne slike iz peska? In kako je smrt V.S.S.D. vplivala na estetiko Alena Ožbolta. Ožbolt v svojih delih kritično opozarja na probleme sodobnega sveta, med drugim ga zanima, kaj je kiparstvo v dobi interneta in kaj sploh lahko še roka naredi v umetnostnem sistemu, ki je pod nenehnim pritiskom produkcije novega. Pa je še vedno prepričan, da lahko spremeni svet? Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart Režiser: Amir Muratović
Ob razstavi v Galeriji Murska Sobota Osamljenosti: Izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti kustosa Roberta Inhofa, nas je zanimalo, kaj se je v Prekmurju dogajalo na področju umetnosti od 20. stoletja naprej. Kakšen je bil družbeni kontekst, v katerem so dela nastajala in kdaj so se oddaljila od stereotipne, skorajda eksotične reprezentacije, kot so upodabljanje topolov in mlina na Muri? Kdo je bil svetovljan in avantgardni karikaturist, spregledani umetnik Ladislav Kondor, ki je med drugim upodobil Leva Trockega? Kako to, da so ravno v Murski Soboti nastali konec 60. let slogi, značilni za velemesta – kot so pop art, hiperrealizem in magični realizem? Kako močno je genius loci usidran v duhovni horizont Prekmurcev, ki živijo izven Prekmurja in zakaj sta skupni imenovalec umetnikov osamljenost in melanholija? Med drugim vam predstavljamo umetnike Mirka Rajnarja, Sandija Červeka, Franca Mesariča, Štefana Hauka, Zdenka Huzjana in Igorja Banfija. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart Režiser: Igor Zupe
Je avantgarda mrtva ali živa ali oboje hkrati, je konceptualna umetnost mrtva ali živa ali oboje hkrati … Češki kustos Vit Havranek je za izhodišče svojega izbora aktualnih slovenskih umetnikov, ki so predstavljeni na trienalni razstavi sodobne umetnosti U3 v Moderni galeriji, izbral hipotetični eksperiment fizika Erwina Schrödingerja, ponazoritev bistva kvantne fizike, da ne moremo vedeti, ali je mačka v škatli živa ali mrtva ali oboje hkrati? Več kot 25 po večini slovenskih umetnikov, mnogi s povsem novimi projekti, tudi z uvodnim performansom Ištvana Išta Huzjana, zastopajo sodobno umetnost našega trenutka. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Da je kot Al Capone, je o kralju Aleksandru pisal slovenski pisatelj Louis Adamič. Svojo domovino, v katero se je vrnil po dveh desetletjih življenja v ZDA, pa opisoval kot revno diktaturo velikih razlik, a polno lepih ljudi. Kakšna umetnost je nastajala v Jugoslaviji v tem obdobju, ki ga zaznamuje prevlada realizma v slikarstvu, nastajanje prvih jugoslovanskih filmov in vzpon umetniške fotografije? O tem govori majska Platforma: Vizualna umetnost Kraljevine Jugoslavije ali Kaj je videl Louis Adamič. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe
Ekološki problemi, begunska kriza, meje, rasizem je nekaj vidnejših tem letošnjega najstarejšega, največjega in najpomembnejšega bienala umetnosti na svetu, Beneškega bienala. Mednarodno razstavo je letos zasnoval kustos Ralph Rugoff in jo poimenoval May you live in inetersting times. Bienale je pomladil, predstavlja samo še živeče umetnike in manj umetnikov. Posebnost Beneškega bienala so tudi nacionalni paviljoni, letos jih je bilo kar 89. Med drugim vam predstavljamo slovenskega, v katerem Marko Peljhan razstavlja iluzijo prihodnosti, hipersonično vozilo System 317, ki nas bo popeljalo z Zemlje, izraelskega, ki ga je umetnica Aya Ben Ron preuredila v posebno bolnišnico za zdravljenje političnih in družbenih bolezni, z zlatim levom nagrajenega litovskega, v katerem poteka operni performans na plaži, ter čilskega, ki je postal muzej hegemonije. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart Režiser: Igor Zupe
Ali bodo arhitekti kmalu načrtovali stavbe za stroje, zakaj je vedno več projektov povezanih s temo prenove in ponovne uporabe, kako v biroju slovitega Rema Koolhaasa razmišljajo o aktualnih nalogah arhitektov in kaj se lahko naučimo od prebivalcev favel. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je nedavno potekal dogodek Future Architecture in nas spodbudil, da smo o delu arhitektov v prihodnje povprašali nekaj uveljavljenih ustvarjalcev in teoretikov. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Neveljaven email naslov
