Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V osemdesetih so se radikalno začeli spreminjati glasbeni vzorci, estetika in televizija. Tokratna oddaja Platforma bo na nek način tudi prizorišče razstave Osemdeseta – večmedijske prakse in produkcijska prizorišča, ki bo na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Ko gledamo nazaj v osemdeseta, je bilo glavno množično občilo televizija. Televizija je pri nas vrsto let omejevala popularno kulturo, prodor video umetnosti na televizijo in posledično glasbenega videa pa je vse spremenil. Kako so umetniki Srečo Dragan, Miha Vipotnik, Marko Kovačič in Keller ter glasbene skupine Pankrti, Borghesia in Laibach spreminjali televizijo in s tem kulturo? Kakšno vlogo je imel edinstveni festival Video bienale, ki je potekal v Cankarjevem domu? Umetniki so razgradili sliko televizije in jo uporabljali kot orodje za nov umetniški izraz na eni strani, v ljubljanski alternativni sceni pa so želeli delati svojo televizijo, ki bo drugačna od državne televizije, takratnega ideološkega aparata države. Kakšna je povezava med alternativno sceno, umetnostjo in televizijo v osemdesetih, ko je prišlo do radikalnega zlitja avdio-vizije, kot je nismo bili vajeni, in možnosti kombinacije različnih izraznih sredstev od eksperimentalnega filma, performansa in popularne kulture.
Večina ga pozna po performansih, ki sta jih ustvarila skupaj z Marino Abramović. A nemški umetnik Ulay je tudi sam ustvaril velik opus, od polaroidne fotografije do znamenite umetniške akcije, kraje slike iz Nove narodne galerije v Berlinu. Z Ulayem smo se sprehodili skozi njegovo retrospektivo v Mestni galeriji v Ljubljani.
Osemdeseta kot slutnja nove dobe, vstopa v čas, ko smo se z zadrego začeli spominjati bliskovite modernizacije življenja v povojni Jugoslaviji in vsega, kar jo je spremljalo. Permanentna kriza, a tudi prisotnost slovenskega gospodarstva po celem svetu, zaostrovanje mednacionalnih konfliktov, a obenem odpiranje novih prostorov umetnosti in sodelovanja umetnosti in gospodarstva. Tri razstave – v Mestnem muzeju, Moderni galeriji in Muzeju novejše zgodovine – z različnih vidikov pripovedujejo zgodbo o zadnjem desetletju skupne države in rezultat česa so bila.
Kako živijo in ustvarjajo sodobne slovenske slikarke, kakšne teme obravnavajo in kakšen je estetski in družbeni kontekst v katerem delujejo? V Leipzigu smo obiskali Suzano Brborović, v Beli krajini Joni Zakonjšek, v njihovih ljubljanskih ateljejih pa Ksenijo Čerče, Dušo Jesih in Barbaro Kastelec.
Kaj so radikalni atomi in na kako omogočijo fizično obliko digitalnemu svetu? Kako zelo je naše ozračje onesnaženo z nevidnimi podatki in signali? Kaj se zgodi, ko umetniki komunicirajo z ameriško agencijo za nacionalno varnost? Kako iz bakterij ustvariti nove tkanine za prihodnost? Kateri slovenski umetniki so sodobni alkimisti? Z oddajo Platforma smo bili v Unescovem medijskem mestu, avstrijskem Linzu na festivalu za umetnost, tehnologijo in družbo Ars Electronica, katerega tema je bila letos RADIKALNI ATOMI IN ALKIMISTI NAŠEGA ČASA. Pogovarjali smo se s ključnimi protagonisti, ki delujejo na stičišču znanosti , dizajna in umetnosti, in ki bodo sooblikovali našo prihodnost. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart
Platforma je vsestranska analitična avtorska oddaja o sodobni vizualni kulturi, umetnosti in družbi. Večinoma je vsebinsko vezana na velike, mednarodne dogodke iz sveta umetnosti, arhitekture in oblikovanja, kot so Beneški bienale, Ars Electronica v Linzu, Documenta v Kasslu ter na pomembne , prelomne zgodovinske dogodke, ki so vplivali na našo družbo, kulturo in umetnost.
Arhitekturni bienale - Poročilo s fronte Na katerih frontah se bojujejo arhitekti, da bi človeku zagotovili dostojno bivanje? Uporniško naravnan arhitekturni bienale v Benetkah naslavlja akutne probleme sodobne družbe. Neenakost, migracije, pomanjkanje, povprečnost ali celo banalnost so teme, ki jih arhitektura s svojimi rešitvami lahko preseže. Platforma nudi vpogled v plemenito poslanstvo arhitekture, skozi prizmo arhitektov, ki se bojujejo za boljši jutri.
V tokratni oddaji Platforma bomo že pred otvoritvijo Narodne galerije, po več kot triletni prenovi, ki bo v sredo 27. januarja predstavili prenovljeno zbirko, ki smo si jo mi prvi ogledali. Veliko bogatejša z umetninami, po odkritih in rekonstruiranih štukaturah veliko bolj zlata in sijoča, predvsem pa z veliko večjimi razstavnimi površinami – to bo Nova narodna galerija. Kakšne zgodbe skrivajo nekatere od razstavljenih umetnin, katere nove umetnine si boste odslej lahko ogledali in kako sta potekali zasnova in postavitev zbirke? O tem smo se še med postavljanjem razstave pogovarjali z restavratorji, direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, umetnostna zgodovinarja in kustosa Andrej Smrekar in Ferdinand Šerbelj.
Hišica z vrtom predstavlja sanje povprečnega Slovenca. Toda kakšen pečat je v prostoru pustila kultura samograditeljstva? O brezbrižnem odnosu do prostora, ki se začne z željo po graditvi kjerkoli, nadaljuje z občinskimi zemljiškimi špekulacijami in konča s poplavami, ki so med drugim posledica pomanjkljive prostorske politike, smo se pogovarjali s predstavniki prostorske stroke, ki pozivajo k nujni vzpostavitvi prostorske kulture.
Zadnjih deset let sta zaznamovali globalna in lokalna gospodarska in politična kriza. Kako je ta kriza vplivala na slovenske umetnike in kako se zrcali v njihovih delih? Zakaj je veliko Nigerijcev zaprosilo za državljanstvo NSK? Zakaj so sodobni umetniki sodobni proletariat? Kako upodabljajo naravo? Zakaj se ukvarjajo z zgodovinskimi temami? V tokratni Platformi: Krize in novi začetki – Umetnost v Sloveniji 2005-2015. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart
V tokratni oddaji Platforma bomo že pred otvoritvijo Narodne galerije, po več kot triletni prenovi, ki bo v sredo 27. januarja predstavili prenovljeno zbirko, ki smo si jo mi prvi ogledali. Veliko bogatejša z umetninami, po odkritih in rekonstruiranih štukaturah veliko bolj zlata in sijoča, predvsem pa z veliko večjimi razstavnimi površinami – to bo Nova narodna galerija. Kakšne zgodbe skrivajo nekatere od razstavljenih umetnin, katere nove umetnine si boste odslej lahko ogledali in kako sta potekali zasnova in postavitev zbirke? O tem smo se še med postavljanjem razstave pogovarjali z restavratorji, direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, umetnostna zgodovinarja in kustosa Andrej Smrekar in Ferdinand Šerbelj.
Migracije Tema tokratne oddaje Platforma so migracije. Kakšne oblike migracij obstajajo in kako so vplivale na sodobne družbe? Zakaj brez migracij ne bi bilo Hollywooda? Kako so se v našo družbo že asimilirali nekateri migranti, ki danes sooblikujejo slovenski kulturni in umetniški prostor? Kako izkušnja migracije vpliva na umetniško delo in kako umetnost pripomore k asimilaciji migrantov. Kako doseči uspešno intergracijo? V avstrijskem Pinkafeldu so se begunci integrirali s pomočjo sodobnega plesa, med drugim smo bili tudi v Trstu, kjer bodo mesto revitalizirali tako, da prazna stanovanja odprejo migrantom.
Neveljaven email naslov
