Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden od pesnikov z najobsežnejšim opusom pri nas je gotovo Andrej Medved, saj je doslej izšlo kar triinštirideset njegovih pesniških zbirk. Najnovejši nosita naslov Dancing to the End of Love in Rana sled. V prvi se pesnik osredotoča na ljubezen in smrt, v drugi pa išče smisel v neskončni izrazni moči jezika. Preplet sanjskega in realnega sveta je značilen tudi za pesniško zbirko Idiometrija Barbare Korun. V njej je uspelo pesnici na etično nevsiljiv način povedati, kako biti z drugimi, kako biti s svetom in pri tem ne izgubiti samega sebe. Oddajo bomo sklenili s prikazom življenja ob meji, kot ga v knjigi kratkih zgodb Sinteze upodablja Primož Sturman. Prizorišča dogajanja segajo od Slovenije in Italije do različnih evropskih držav, poudarek pa je na Krasu in Trstu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Jani Virk pripoveduje v svojem desetem romanu z naslovom Jaka in Vane o prijateljstvu mladeničev, ki skušata v zaprtem, zadušljivem, nedemokratičnem sistemu osvojiti prostore notranje svobode. Dogajanje je postavljeno na začetek osemdesetih let minulega stoletja, ko se je režim v nekdanji Jugoslaviji že polagoma sesipal sam vase, iskrivo družbeno ozračje pa je nakazovalo družbene spremembe. Maja Vidmar tudi s svojo osmo pesniško zbirko Pojavi potrjuje, da je mojstrica verzov, v katerih ni ničesar preveč in ničesar premalo. Pojavi so presunljivo lepa knjiga poezije o sočutju, spominu, bolečini doživetega, minevanju, trajanju in upanju. Kar dopuščajo čuti je četrta pesniška zbirka izpod peresa Roberta Simoniška. Pesnik je pozoren do detajlov v vsakdanjem življenju, pri čemer presega ozek, delen pogled na prostor in čas in iz konkretnega prehaja v arhetipsko, univerzalno. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Zastali čas je naslov druge pesniške zbirke igralke, pesnice in dramatičarke Saše Pavček. Pesnica s tenkočutno lirično pisavo osvetljuje ljubezen v osrčju spomina in tke tesno povezanost s preminulimi bližnjimi. Peter Semolič je izbral za svojo novo knjigo poezije, poimenovano Robovi, popotniški žanr. Posamezniki se na različnih krajih soočajo z evolucijo in na ozadju zgodovinskega razvoja zrejo v svoj lastni obraz in zablode današnjega časa. Usodo posameznika, ki se znajde v primežu zgodovine in grozot druge svetovne vojne, pa je v romanu Pripovedovalec prepričljivo upodobila pisateljica Mirana Likar. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Že dolgo nismo dobili v branje romana, ki bi tako sugestivno povezal živalski in človeški svet, kot je to storil Borut Kraševec s svojim romanesknim prvencem Agni. V njem se osredotoča na nagonskost, prvinskost pri živalih in ljudeh. Avtor spretno razvršča motive, ki se ponavljajo in med seboj pomensko oplajajo, z izbranimi metaforami, simboli in izbrušenim jezikom pa ustvarja umetniški tekst. Roman Mojstrovina Ane Schnabl se dogaja v Ljubljani na sredini osemdesetih let minulega stoletja, ko so se napovedovale prelomne družbene spremembe. Na družbenem ozadju pa pisateljico zanima predvsem ljubezenska zgodba. S slogovno suverenostjo in sproščenostjo hkrati je ustvarila imeniten roman o človeških značajih in naravi ljubezni. Sarival Sosič je poimenoval svoj tretji roman Sin in sin. V središči pripovedi sta brata, ki želita z glasbo osmišljati svet. Roman je poklon umetnosti, njegova družbeno-kritična ost pa izpostavlja odsotnost medsebojnega razumevanja in sprejemanje drugega, drugačnega v sodobnem svetu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserki: Magda Lapajne in Petra Hauc
Tokrat bomo zavrteli kolo časa nekoliko nazaj in se ob 25-letnici oddaje Pisave spomnili slovenskih književnikov, ki so vtisnili naši literaturi in tudi Pisavam neizbrisen pečat. O svoji delih ter pogledu na literaturo, družbo in čas bo spregovorilo enajst avtorjev, Prešernovih nagrajencev, ki jih ni več med nami, s svojimi deli pa bodo vselej del sedanjosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Esad Babačić bo predstavil svoj esejistični prvenec, z Rožančevo nagrado ovenčano knjigo Veš, mašina, svoj dolg. Tematika duhovitih in berljivih esejev sega od športa do družbenih sprememb, pri čemer pisatelj prisega na človeško solidarnost in se upira egoizmu, preziru in pridobitništvu. Uroš Zupan je poimenoval svojo dvanajsto pesniško zbirko Sanjska knjiga. Rdeča nit formalno raznolikih pesmi je pisanje o izgubljenem svetu, o rajskem času otroštva, pa tudi o melanholiji, bolečini in iskanju tihega, mirnega sozvočja z naravo. Prevajalec, glasbenik in stripovski scenarist Jernej Juren bo spregovoril o svojem knjižnem prvencu, zbirki kratkih zgodb Ekoton in drugi grehi mladosti. Generacijsko obarvano pisanje se dotika ljubezni v najrazličnejših odtenkih in z duhovito pisavo izriše nepredvidljiv vrtiljak privlačnosti, pripadnosti in zavrnitev. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Aleš Berger se v knjigi Vicmaher, zbirki proznih in pesemskih besedil, aforizmov, iskrivih domislic, življenjskih maksim ter spominskih drobcev zazira v preteklost in komentira sedanjost. Delu dajejo poseben čar avtorjev izjemen jezikovni čut, smisel za besedno igro, paradoks in čustveno intenzivnost, ki pa nikoli ne zaide v razčustvovanost. Vitalistični pogled na življenje odraža tudi deseta pesniška zbirka Andreja Brvarja. Pesnik jo je poimenoval Fusnote, ker v njej beleži hipne odzive v vse bolj razdrobljenem, fragmentarnem svetu. Tematski okvir ji dajejo štirje letni časi, skozi katere se razpre pahljača temeljnih človeških stanj – ljubezni, žalosti, radosti in upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Tri avtorice so ustvarile v svojih novih delih psihološko poglobljene portrete svojih junakov. Protagonisti romana Tri smrti izpod peresa Gabriele Babnik so razpeti med Afriko, Slovenijo in Francijo, vse pa močno zaznamujejo smrti bližnjih. Pisateljici je uspelo prepričljivo pokazati, kako na njihov intimni svet vplivajo družbene razmere in kako skušajo poiskati nov smisel življenja. Ana Svetel pripoveduje v knjigi kratkih zgodb Dobra družba o neznancih, ki jih skupna vožnja za kratek čas poveže, njihovo medsebojno komuniciranje in pogledi na svet pa razkrivajo številne zakoreninjene predsodke. Psihološka karakterizacija je v tudi v ospredju zbirke kratke proze Lovilci sanj Alenke Koželj. Avtorico zanimajo mejne, prelomne situacije, ki zbujajo v protagonistih občutja nelagodja, tesnobe in bivanjske negotovosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Drago Jančar bo predstavil svoj novi roman In ljubezen tudi, s katerim znova potrjuje svoje pripovedno mojstrstvo. Osrednje prizorišče dogajanja je Maribor v času nemške okupacije, pripoved pa je osredotočena na ljubezen v času vojne. Protagonisti so ujetniki uničevalnega kolesja zgodovine; nekateri se okupaciji upirajo, drugi jo navdušeno pozdravljajo, vse pa vojna za vedno zaznamuje. V njej se, kot prebere romaneskna junakinja Sonja v Byronovi pesmi, utrudi srce in ljubezen tudi. Gre še za eno izjemno Jančarjevo o človeško boleči razsežnosti vojnega časa in 20. stoletja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
Roman V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja je roman o odraščanju in o razpadu nekdanje skupne države. Romaneskni junak Jan se spominja odraščanja v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja in izpiše intimno zgodbo o prijateljstvu, hkrati pa odstre pogled v družbene razmere, ki so pripeljale do osamosvojitve Slovenije. O odraščanju in vstopu v odraslost piše tudi Suzana Tratnik v romanu Norhavs na vrhu hriba. Pisateljica izriše s satirično ostjo in prvinami grozljivke grotesknost čudaškega kraja, ki ne dopušča drugačnosti, in pripoveduje zgodbo o dekletu, ki se zmore upreti nasilju večine. Tudi Mitja Čander je v svojem romanesknem prvencu Slepec uporabil prvine satire; gre za z avtobiografskimi prvinami prežet roman o intimni in družbeni slepoti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Pred sedemdesetimi leti je izšla prva zbirka intimistične poezije po drugi svetovni vojni pri nas. Napisala jo je Ada Škerl, pogosto po krivici prezrta pesnica, ki se je še pred izidom Pesmi štirih oglasila z izrazito intimistično poezijo. Ob tej obletnici in ob deseti obletnici pesničine smrti so v zbirki Kondor izšle njene zbrane pesmi z naslovom Speči metulji. Knjigo je uredila Tanja Petrič, ki bo v oddaji spregovorila o poeziji Ade Škerl, k njenim pogledom na pesničin opus bomo dodali tudi pripoved Ade Škerl, kot jo je zabeležila naša kamera leta 2004, ko smo pesnico obiskali ob njeni osemdesetletnici. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili pesniško zbirko Krog, za katero je Kaja Teržan pred nekaj meseci prejela Jenkovo nagrado. Osrednje teme zbirke – materinstvo, iskanje doma in samota – so izpisane življenjsko avtentično, pri čemer se pesnica upira vnaprej določenim konceptom in družbenim pričakovanjem. Beseda bo tekla tudi o proznem prvencu, knjigi kratkih zgodb Kozjeglavka, ki jo podpisuje pisateljica mlajše generacije Zarja Vršič.
Svoja dela bodo predstavili trije tuji gostje 35. Slovenskega knjižnega sejma. Vsi v svojih delih segajo v turbulentni čas konca 19. in prvih desetletij 20. stoletja. Francosko pisateljico Véronique Olmi je tako presunila zgodba o Jožefini Bakhiti, sužnji, ki je postala nuna, da je o njej napisala biografski roman. V romanu Bakhita, ki ga je prevedla Janina Kos, pripoveduje o deklici, rojeni v Darfurju v Sudanu, ki so jo v drugi polovici 19. stoletja pri sedmih letih ugrabili trgovci s sužnji in jo kar petkrat prodali različnim gospodarjem. Osvobojena je bila v Italiji, kjer je postala nuna, pol stoletja po svoji smrti pa je bila razglašena za svetnico. Pisateljica se poglablja v notranjo moč zlorabljene deklice, ki ji uspe preživeti nečloveško trpinčenje, in v tenkočutnem portretu odrasle Bakhite odstre podobo temnopolte ženske, ki s sočutjem in človečnostjo preseže vsa rasistična ponižanja. Pisateljica prikaže, kako je fašistična oblast v Italiji zlorabljala Bakhitino zgodbo za lastno propagando in kako rasizem in suženjstvo tudi v današnjem svetu še nista odpravljena. Aleksandar Gatalica, eden najvidnejših sodobnih srbskih pisateljev, v svojih delih pogosto sega v preteklost. V prevodu Mateje Komel Snoj dobivamo v branje njegov roman Nevidni, v katerem se duhovito poigrava z idejo o rojstvu moderne umetnosti. Avtor se sprašuje, kako je po prvi razstavi impresionistov leta 1874 lahko prišlo do tako nepričakovanega razvoja moderne umetnosti, ko pa sta jo sprva spremljala samo zasmehovanje in prezir. Na ozadju zgodovinskih dejstev ustvari povsem fiktivno pripoved z zanimivimi portreti najvidnejših imen modernega slikarstva. Španski pisatelj José Morella se slovenskim bralcem predstavlja z romanom Kakor poti v megli, ki ga je prevedel Ferdinand Miklavc. V njem prikliče iz pozabe zgodbo o avstrijskem psihoanalitiku, utopičnem mislecu in anarhistu Ottu Grossu, ki se je zavzemal za socialno pravično družbo, osvobojeno vseh nazadnjaških predsodkov in strogih družbenih norm. V romanu je izrisana podoba prvih desetletij 20. stoletja, ko je človeštvo ustvarilo veliko lepega in naprednega, hkrati pa so se že rojevale totalitarne ideologije, ki so Evropo pahnile v temo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Neveljaven email naslov
