Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisave: Jiři Bezlaj, Jedrt Lapuh Maležič Tokrat bosta predstavljeni deli, v katerih ima mladost očarljiv in hkrati presunljiv odsev. Akademski kipar Jiři Bezlaj pripoveduje v romanesknem prvencu Evangelij za pitbule o generaciji današnjih gimnazijcev. Petintrideset let je poučeval umetnostno zgodovino na bežigrajski gimnaziji in stkal z dijaki prijateljski odnos. Zgodbe, ki so mu jih zaupali, je strnil v pripoved gimnazijke Koke, ki se sooča s tesnobo in praznino, premaguje pa ju s cinizmom in humorjem. Roman je prepričljiva upodobitev smešno-grenkih epizod v odraščanju generacije, ki se sooča z zgrešenim šolskim sistemom in diktatom družbene uspešnosti za vsako ceno. O psihičnih stiskah govori tudi knjiga kratkih zgodb Težkomentalci. Gre za prozni prvenec književne prevajalke Jedrt Lapuh Maležič, ki se je podala v duševni svet junakinje Amber, ki se zdravi v psihiatrični bolnišnici. Tematska srž Težkomentalcev je rušenje tabujev in stereotipov o duševnih težavah in iskanje svobodne, ustvarjalne, individualne življenjske poti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Tokrat bo beseda tekla o knjigah kratkih zgodb treh nadarjenih pripovednikov. Jure Jakob je uveljavljeno pesniško ime, tokrat pa se je prvič posvetil prozi. Povezovalna nit njegovega dela »Hiše in druge prosti spisi« je spomin na otroštvo in odraščanje ter upočasnjen, na drobne življenjske detajle osredotočen tok pripovedi. Avtorju je uspelo sijajno poustvariti pristno izkušnjo, odkriti v jeziku globoko in hkrati preprosto izpovedno moč in z njo povedati tisto, kar človek vidi, čuti in doživlja, kar živi. Tudi Urban Vovk, literarni kritik, prevajalec, urednik in esejist se je želel preizkusiti v nečem novem. »Garaže« prinašajo kratke zgodbe s primesmi esejistike, tematsko pa je tudi ta knjiga v znamenju spomina, otroštva in odraščanja. Pisatelj spregovori o razkritju resnice o sebi kot o eni redkih milosti. Življenje v najrazličnejših odtenkih je preprečljivo prelil v črke tudi Jasmin B. Frelih, predstavnik najmlajše literarne generacije. Po odmevnem romanu Na/pol je zdaj tu njegova knjiga kratke proze Ideoluzije. Razpon tem je zelo širok, v ospredju pa je želja po spreminjanju sveta, po družbenem angažmaju mladih. Pisatelja zanimajo etične odločitve, zanima ga pot v prihodnost, čeprav se zdi, da so junaki njegovih zgodb obstali pred zaprtimi vrati. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Ob 400. obletnici Shakespearove smrti dobivamo v branje prevod pesmi iz iger velikana svetovne književnosti. Prevajalec Marjan Strojan je izbral tiste dele Shakespearovih dram, ki zvenijo kot poezija, in jih tenkočutno prevedel. Nastala je zbirka poezije Pesmi iz iger, ki ji avtor v drugem delu dodaja svoje pesmi, poimenovane Igre iz pesmi, nekakšne variacije na Shakespearovo poezijo. Shakespeare je vedel, kako izmuzljiva in krhka je človekova eksistenca v ljubezenskem odnosu, in o tem piše v svojem novem romanu Piknik tudi Nataša Sukič. Osvetljuje predanost, strast, nežnost, pa tudi posesivnost in ujetost v ljubezenskem razmerju lezbičnega para, a njena pisava je v tematiziranju ljubezni občečloveška in univerzalna. Posebno svežino in izvirnost prinaša v slovensko poezijo posthumno izdana zbirka Na kratko Mihaele Hojnik. O njej bo spregovorila dr. Ignacija J. Fridl, avtorica izbora pesmi in spremne besede. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Izidor Cankar je bil eden najbolj izobraženih, vplivnih in pomembnih Slovencev 20. stoletja. Karizmatični intelektualec, duhovnik, ki je zapustil svoj stan, je v prvi polovici 20. stoletja odpiral nova poglavja v videnju in razumevanju umetnosti. V slovensko kulturno zgodovino se je zapisal kot umetnostni zgodovinar, pisatelj, urednik, prevajalec in diplomat, ki je znal razbrati duha časa in klic zgodovine. Ob izidu monografije »Izidor Cankar, mojster dobro zasukanih stavkov« bodo o tem znamenitem Slovencu pripovedovali Alenka Puhar, dr. Luka Vidmar in dr. Milček Komelj. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Saša Vuga in Milan Dekleva sodita v sam vrh sodobne slovenske književnosti. Tokrat predstavljamo njuni novi deli, ki v izbrušenem slogu odslikavata nenavadne življenjske usode. Saša Vuga piše v svojem četrtem romanesknem triptihu z naslovom Sveti Anton Prašičkar o eksistencialno izgubljenih posameznikih in duhovni bedi sodobnega sveta. Milan Dekleva pa je v romanu Telo iz črk tenkočutno upodobil življenjsko pot in notranji svet svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
V posthumno izdani zbirki Domu in rodu so objavljene pesmi, ki jih je Tone Pavček pisal v zadnjem obdobju svojega življenja. Saša Pavček, pesnikova hčerka, bo odstrla pogled na očetovo poezijo, v kateri je pesnik vedno znova odkrival življenjsko moč in upanje. Gabriela Babnik sodi med najvidnejša imena mlajše literarne generacije pri nas. V novem romanu Intimno še poglablja tematsko stalnico svojega pisanja – ljubezensko zgodbo Slovenke in Afričana. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pascal Bruckner, Mirana Likar Eden najvidnejših sodobnih pisateljev in filozofov, Pascal Bruckner, bo predstavil svoj najnovejši roman Pridni sinko. Gre za avtobiografsko pripoved o otroštvu, odraščanju in dozorevanju, predvsem pa o odnosu z avtoritarnim očetom. Oče, tiran, antisemit in goreč občudovalec Hitlerja sina ni uspel podrediti, nasprotno, v pisatelju je kot zadrt šovinist spodbudil željo po lepoti, svobodi in strpnosti. Bruckner bo spregovoril tudi o tematiki, ki jo obravnava v svojih esejih: o nenehnem hlastanju za srečo v sodobni družbi in o tem, kaj ljudje danes, ko ni več prepovedi in tabujev, pričakujejo od ljubezni. Komentiral bo tudi teroristične napade v Parizu in odstrl svoj pogled na to, zakaj hočejo mladi islamski skrajneži umreti. V drugem delu oddaje bo tekla beseda o novi knjigi kratkih zgodb Mirane Likar. Avtorica je opozorila na svoj pripovedni talent že s knjigama Sobotne zgodbe in Sedem besed, smisel za vživljanje v različne junake in ustvarjanje posebnih atmosfer pa odraža tudi njena nova knjiga kratke proze Glasovi. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Spominska literatura – Janko Kos, Monika Žagar V spominski literaturi se lahko čas in prostor zelo globoko odtisneta. Ideologi in oporečniki izpod peresa akademika Janka Kosa in Dva brata, trije svetovi avtorice Monike Žagar sta knjigi, ki na osnovi življenjskih zgodb in osebnih izkušenj prikazujeta nemirni, v marsičem prelomni čas 20. stoletja. Janko Kos se je v Ideologih in oporečnikih – drugem delu svoje avtobiografije – posvetil predvsem svojemu javnemu delovanju in s tem izpisal tudi zgodbo o kulturnem in družbenem dogajanju v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem. Monika Žagar pripoveduje v romansirani biografiji Dva brata, trije svetovi zgodbo o svoji družini. V ospredju je usoda dveh bratov, avtoričinega očeta in strica, in nasilen odvzem zasebne lastnine in uničenje uspešnega družinskega podjetja po drugi svetovni vojni. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
O svojih novih delih bodo spregovorili avtorici in avtor, ki na izviren način tematizirajo človekovo intimo. Vinko Möderndorfer se v novelistični zbirki »Brskanja« z brezkompromisno iskrenostjo podaja v neznane globine družinske preteklosti in lastnega jaza. Cvetka Lipuš upesnjuje v zbirki »Kaj smo, ko smo« običajen utrip vsakdana in ga postavi v razmerje s širšo, kozmično razsežnostjo bivanja. Tina Mlakar Grandošek pa v zbirki kratke proze »Vse je v redu« osvetljuje probleme sodobne družine, ki jo pogosto bremeni diktat popolnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Jáchym Topol, Janez Kajzer in Agata Tomažič Češki pisatelj Jáchym Topol, dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica, bo odstrl pogled na svoje odraščanje v disidentski družini in spregovoril o uporu zoper totalitarni režim, ki ga je zaznamoval že v mladosti. V svojih delih se upira pozabi ideološkega nasilja in grozot 20. stoletja, pripoveduje pa tudi o kaosu in breztemeljnosti češke družbe v času tranzicije. Posebno pozornost med leposlovnimi novostmi zbujata odlični knjigi kratke proze izpod peres Janeza Kajzerja in Agate Tomažič. »Krik« in »Česar ne moreš povedati frizerki« sta deli, ki vsakdanje dogodke osvetljujeta v nenavadni luči. Avtor in avtorica se poglabljata v psihologijo svojih junakov in medčloveške odnose, vešče sukata pero in ustvarjata berljive zgodbe z nepričakovanimi preobrati. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Dušan Merc, Sebastijan Pregelj in Milan Petek Levokov Predstavljeni bodo romani, ki imajo skupno prizorišče, vsak pa drugačen pogled na bivanjska vprašanja, ki so od nekdaj vznemirjala človeka. Gre za vprašanje minljivosti človeškega življenja. Trije pisatelji so v svojih novih romanih za prizorišče izbrali domove za starejše. To so Sebastijan Pregelj, Milan Petek Levokov in Dušan Merc. Prva dva sta svoja protagonista pospremila z optimističnim pogledom na življenje, staranje in minevanje, Dušan Merc pa se je lotil negativne utopije in izrisal mračni pogled v prihodnost. V romanu Življenje sintagmatov opozarja na osebne, družbene in znanstvene dileme o podaljševanju človeškega življenja, hkrati pa se sprašuje, koliko nasilja se skriva pod plaščem demokracije. Sebastijan Pregelj upodablja v Kroniki pozabljanja drugačno podobo sveta; njegov junak se v jeseni življenja spopada z usihanjem spomina, a se spravljen z minevanjem in bližino smrti odloči storiti nekaj dobrega. Tudi protagonist romana Ljudje na burji Milana Petka Levokova je starec, ki se zavzeto bori za vrednote in življenjski smisel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Boris A. Novak je svoj obsežen pesniški, dramski, prevajalski in literarno-teoretski opus kronal z epom, ki predstavlja njegov opus magnum. Delo z naslovom Vrata nepovrata obsega tri knjige. Dve bosta še izšli, prva – Zemljevidi domotožja – pa je že na naših knjižnih policah. Njena ključna beseda je spomin. Z obujanjem spomina poezija iztrga preteklost pozabi in daje človeškemu življenju dostojanstvo in pečat brezčasnosti. V Zemljevidih domotožja zaživijo usode posameznikov, predvsem zgodovina pesnikove rodbine, hkrati pa gre za svojevrsten portret 20. stoletja. To je prvi pravi epos v slovenski književnosti, v katerem pesniška beseda s poglobitvijo, večplastnostjo in lepoto videnja zaobjame celovitost sveta. Poetičnost postavlja v ospredje v svojih pripovednih delih tudi pisatelj Dušan Šarotar. Njegov četrti roman Panorama bi lahko opredelili kot avtobiografijo, potopis, dnevnik ali roman toka zavesti, še najbolj pa ga označuje beseda potovanje. Pisateljev glas se prepleta z glasovi njegovih prijateljev, sopotnikov, tujcev, emigrantov, iskalcev doma, ki jih je srečeval na poti od Irske prek Belgije do Sarajeva. Iz polifonije glasov sta stkani zgodovina in sedanjost, bolečina brezdomstva in izzivi novih začetkov, predvsem pa vprašanje jezika kot resničnega doma. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Neveljaven email naslov
