Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Andrej Medved je eden izmed tistih literarnih ustvarjalcev, ki ga prepoznamo po izraziti avtorski pisavi in obsežnem pesniškem opusu, ki šteje kar petdeset knjig poezije. V oddaji bomo predstavili njegovi najnovejši zbirki: Kreta Samos govori o doživetjih na dveh grških otokih in o pesnikovem odnosu do antične dediščine, v zbirko Minnesänger pa vstopimo skozi temo minevanja in smrti, da na koncu zasije luč ljubezni, hvaležnosti in polnosti življenja. Suzana Tratnik znova dokazuje, da je mojstrica kratke proze. V knjig Škarje piše o glasovih z roba, o lezbičnih razmerjih in o prizadevanjih za avtonomnost in osvobojenost v intimnem življenju. Oddajo bomo sklenili s poklonom Ivanu Minattiju in Adi Škerl, ki sodita med začetnike intimizma v slovenski poeziji po drugi svetovni vojni pri nas. V teh dneh obeležujemo 100. obletnico njunega rojstva. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
»Bil je junak, bil je avanturist, bil je neobičajen človek svojega prostora in časa.« S temi besedami nas Vladimir P. Štefanec popelje v svoj novi, že enajsti roman z naslovom Naš človek na nebu. Gre za romansirano zgodbo o Josipu Križaju, pilotu slovenskih korenin, ki ga širša javnost slabo pozna, pisatelj pa ga je s prepričljivim literarnim delom iztrgal pozabi. Križajevo razburljivo življenje je bilo razpeto med željo po letenju, svobodi in bojem proti fašizmu. Dogajalni čas romana je prva polovica 20. stoletja, pri čemer je največ pozornosti posvečene Križajevemu sodelovanju v španski državljanski vojni. Pred nami se z živo predstavno močjo in vrtoglavim ritmom odvijajo dramatični prizori Križajevega boja na strani republikancev. V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Za angele, da jim ne bo dolgčas izpod peresa Gabriele Babnik Ouattara. Tematska rdeča nit večplastne pripovedi so medosebni odnosi, v ospredju pa so ženske, borke za svoj glas, za svoj enakopraven položaj v družini in družbi, pa tudi ujetnice nerazrešenih travm. Pisateljica osvetljuje medosebne odnose v različnih časih in prostorih. Med drugim pripoveduje o rasno mešanih parih, o slovenskih državljankah in državljanih afriških korenin, o njihovem hrepenenju po domu, o vprašanju identitete in prikritem rasizmu v slovenskem okolju. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Rdeča nit oddaje je skrb za naravo, zavedanje, da smo prišli v ogrožanju našega planeta predaleč in da je skrajni čas, da se odpovemo sebičnosti, pohlepu in nebrzdanemu potrošništvu ter prenehamo ogrožati prihodnost zanamcev. Jani Virk se je v svojem enajstem romanu z naslovom Vrnitev domov posvetil usodi našega planeta in skrbi za prihodnost z nevsiljivo etično angažiranostjo in ekološko tematiko spretno povezal z ljubezensko zgodbo. Pesnik Gregor Podlogar se v svoji sedmi pesniški zbirki z naslovom Atlas ukvarja z vprašanji, ki se dotikajo vseh ljudi v vseh časih, zanimajo ga trenutki, ki si jih vsi delimo. Njegov pogled na svet ni antropocentričen, kot zapiše, je zanj človek le bitje med bitji. Oddajo bomo sklenili s svetovno uspešnico, romanom Razvejenje, za katerega je ameriški pisatelj Richard Powers leta 2019 prejel Pulitzerjevo nagrado. Gre za monumentalen, večplasten roman, v središču katerega je povezanost ljudi z drevesi, hkrati pa je to velika zgodba o zgodovini in usodi življenja na Zemlji. O delu bo spregovoril Andrej E. Skubic, ki je roman izvrstno prevedel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Ob koncu leta bodo Pisave v znamenju nagrajenk in nagrajenca. Miljana Cunta je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. V pesmih se stikajo časi in prostori in lahko rečemo, da je rdeča nit zbirke vračanje. Tematika prvega dela zbirke se dotika minevanja, odhajanja in smrti, pri čemer pesmi ne zvenijo abstraktno, ampak so podprte s pristno življenjsko izkušnjo. Vzpostavljen je krogotok časa, ko preteklost živi v sedanjosti, in je v trajanje, v brezčasje vpisana metafizična razsežnost bivanja. S posebno svežino, z iskrenostjo in ustvarjalno zrelostjo je napisan roman Težka voda, za katerega je Pia Prezelj prejela nagrado za prvenec na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu. Avtorica je za prizorišče dogajanja izbrala podeželski svet, v katerem je odraščala, ter v središče romana postavila majhno skupnost in usodo dveh ostarelih žensk. Blaž Božič pa je avtor z Jenkovo nagrado ovenčane pesniške zbirke Mleček, žbunje: grobovi v njem. V dolgih, eruptivnih pesmih se oglaša kot popisovalec robov mesta, zanimajo ga človeške zgodbe daleč od bleščave in središča. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Aleš Berger, vsestranski literarni ustvarjalec, avtor izbrušenih dramskih, esejističnih in proznih del ter imeniten prevajalec, je zdaj napisal še svoj pesniški prvenec. Pesniški dnevnik iz zadnjih dveh let je poimenoval Navsezadnje in v njem v mojstrskih verzih nanizal, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano. V pesmih se svetlikajo spomini in sanje, izrisujejo portreti bližnjikov in porajajo vprašanja o literarnem pisanju. Metka Zupančič, literarna zgodovinarka in prevajalka, ki je skoraj tri desetletja živela v ZDA in Kanadi, se predstavlja z romanesknim prvencem Tisto neustavljivo. Leta 1998 ga je napisala v francoščini, zdaj pa roman prihaja med bralce v slovenskem prevodu Žive Čebulj. Avtorici je uspelo z literarno svežino veliko povedati o človekovi ranljivosti in dragocenosti pristne medčloveške bližine. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Tone Partljič se v svojem literarnem ustvarjanju s posebnim žarom posveča komediji, a nič manj ni prepričljiv kot avtor romanov, saj zna bralce pritegniti s pristnimi človeškimi zgodbami, napisanimi s posluhom za prostor in čas. Že v več delih je portretiral rojstni Maribor in njegove prebivalce in k tej tematiki se vrača tudi v svojem novem romanu Veter z vzhoda. Tokrat je segel v leti 1933 in 1934, v čas nemira, ki je zajel Evropo ob vzponu novih totalitarnih ideologij in družbenih nasprotij. V romanu nastopa cela galerija likov, tako izmišljenih junakov kot znanih osebnosti, posebej še tistih iz sveta kulture, pa profesorjev, pravnikov in drugih. Pisatelju je uspelo v zgodovinski freski ustvariti barvit mozaik družbenega dogajanja in človeških usod. V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Petelinje jajce, novo delo v impozantnem opusu Ferija Lainščka. Pisatelj se v zadnjih letih vrača v svoje otroštvo s trilogijo, ki ni zgolj gola avtobiografija, ampak literarno mojstrsko ubeseden spomin. Doslej sta izšli prvi dve knjigi – Kurji pastir in Petelinje jajce. Pred nami zaživi pisateljevo zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem, v odročni prekmurski vasici tik ob državni meji z Madžarsko. V drugi knjigi trilogije je v ospredju otrokov pogled na svet, obarvan z bujno domišljijo in magičnostjo, prav tako prepričljivo pa je prikazan vsakdanji trud za boljše življenje revne, a s čustveno toplino povezane družine. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Tokrat predstavljamo tri avtorice, ki podpisujejo tematsko izvirna in slogovno sveža dela. Anja Mugerli, avtorica več odmevnih proznih del in dobitnica Evropske nagrade za književnost, se v romanu Pričakovanja iskreno in poglobljeno posveča tematiki želje po otroku, neplodnosti in postopkom umetne oploditve. Pisateljica tenkočutno ruši stereotipe o vlogi materinstva in nakaže pot k osvoboditvi od družbenih pričakovanj. Večkrat nagrajena prozaistka Vesna Lemaić pripoveduje v kratkoprozni zbirki Trznil je, odprla je oko o ljubečem odnosu in medgeneracijski povezanosti med dedom in vnukinjo. Vsaka zgodba prikliče tudi družbeno ozračje, posebej je izpostavljen današnji prekarni položaj mladih. Oddajo bomo sklenili z doživeto in miselno prodorno pesniško zbirko Mejno stanje makedonsko-slovenske avtorice Lidije Dimkovske. Osrednje teme zbirke so migracije, izguba človečnosti, smrt, razpadanje starega sveta in porajanje novega upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V tokratni oddaji o književnosti predstavljamo pisatelja Marjana Tomšiča, ki v knjigi novel Južni veter nadaljuje s tematiko aleksandrink. Zanimajo ga pogosto nedoumljive usode žensk, ki so si služile kruh v Egiptu, piše tudi o hrepenenju in trpljenju njihovih svojcev.
Orlando Uršič se je v romanu Krušni oče poklonil spominu na Josipa Hutterja, mariborskega industrialca in filantropa, ki je v obdobju med obema vojnama veliko prispeval k razvoju in blagostanju Maribora. Hutter je bil po rodu kočevski Nemec. S trdim delom in s pomočjo vlagateljev mu je uspelo zgraditi tekstilno tovarno, delavsko kolonijo stanovanjskih hiš in sloviti Hutterjev blok. Po vojni ga je kot mariborskega Nemca doletela tragična usoda in za vselej so ugasnile sanje Hutterjevih, ki so bili pošteni, srčni in solidarni ljudje. Krušni oče je roman, ki prepoznava, kaj pomeni v vojnem času biti človek, in to je poleg okretnega, barvitega sloga njegova poglavitna odlika. Tudi v nadaljevanju oddaje bo predstavljeno delo, ki temelji na resničnih dogodkih, in prinaša spoznanje, da življenje pogosto piše zanimivejše zgodbe od fikcije. Esad Babačić, avtor številnih odmevnih pesniških zbirk, esejist, prevajalec in kolumnist, je napisal svoj prvi roman, ki ga je poimenoval Balkonci. V njem z avtobiografsko pisavo, ki ima tudi esejistične prvine, piše o življenju in strategijah preživetja ter premišljuje o ljudeh, ki so mu blizu, še posebej o prijatelju Branetu Bitencu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V branje dobivamo presunljivo knjigo Skozi gosto noč, ki prinaša pisma Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Dopisovala sta si v obdobju med letoma 1951 in 1957. Dr. Boris Furlan, ugleden slovenski pravnik in razumnik, je bil leta 1947 na montiranem Nagodetovem procesu obtožen vohunstva in rušenja nove ureditve ter obsojen na smrt, potem pomiloščen na dvajset let zapora in po štirih letih samice zaradi šibkega zdravja pogojno izpuščen. Njegova hčerka Staša je leta 1945, sluteč totalitarno naravo novega režima, za vedno zapustila domovino in odšla v ZDA. Dopisujeta si oče in hči, kaznjenec in študentka filozofije, ki ju druži ljubezen do rodu, družine, znanja, filozofije in vere. Njuna pisma so polna čustvene topline, hkrati pa posredno govorijo o trpljenju po krivem obsojenega posameznika, ki so mu v totalitarnem režimu odvzete vse človekove in državljanske pravice. O njunih pismih, ki so dragocen zgodovinski dokument, bo spregovorila publicistka in zgodovinarka Alenka Puhar, urednica knjige in avtorica spremne besede. V nadaljevanju oddaje bomo ob 85. obletnici rojstva Lada Kralja predstavili pisateljevo poslednje delo, roman Ne bom se več drsal na bajerju. V njem je upodobil večplastno dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej, prizorišče dogajanja pa je ljubljanska Šiška, kraj pisateljevega otroštva. Mojstrski preplet komičnega in tragičnega prinaša eno samo spoznanje, spoznanje o tem, kako velik absurd je vojna. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Katarina Marinčič je poimenovala svoj novi roman Ženska s srebrnim očesom in postavila dogajanje v kraje v bližini svojega doma. Kot pravi pisateljica, je to njen najbolj avtobiografski roman doslej. Protagonist je pisatelj Emil, ki se na lep poletni dan s kolesom odpravi na prelaz, ki povezuje Gorenjsko in Štajersko. Po dramatičnih dogodkih, ki jih povzroči nenadni vihar, se ne more več zanesti na svoje čute. Pisateljica s tenkočutno psihološko karakterizacijo raziskuje človeško duševnost in kompleksnost dojemanja sveta. Ajda Bračič, avtorica mlajše generacije, se predstavlja s knjigo kratke proze Leteči ljudje. Čeprav je v vešče napisanih zgodbah veliko pozornosti posvečene formalnemu eksperimentu, pa ta ni ključni element pripovedi, ampak je to vselej v različnih življenjskih situacijah osvetljena krhka človeška eksistenca. V sklepnem delu oddaje bosta prevajalca Brane Senegačnik in Matej Venier spregovorila o dvojezični antologiji nemške romantične poezije Tišji glasovi, ki zapolnjuje vrzeli v naši prevodni književnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Neveljaven email naslov
