Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor glasbe za pesem Črka O: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Robert Sršen Režija: Špela Kuclar Montaža: Martina Bastarda Grafična podoba: Živko Ratković Glasovi: Anka Eržen, Gašper Lovrec, Nejc Jezernik, Tisa Capuder Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, trobenta, klavir - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić, pozavna - Žan Plohl Besedilo: Tja v en dan vse črke slonijo, se v vsaki besedi za roke držijo. Vse so nekam jezikave, vsem do pet minut je slave. Danes črka O je slavna, njena pa beseda glavna. O O kot obraz O O O O kot olupek Op O kot orglice O O O O kot ovca Oo Danes črka O je slavna, njena pa beseda glavna. Slava hitro se izpoje, črka ta naprej naj poje. O kot osliček O O O O kot ovira Op O kot očala O O O To vse besede so na O. Tja v en dan vse črke slonijo, se v vsaki besedi za roke držijo.
Ob Zofki se je zbrala pisana živalska druščina. Kdo bo poskrbel za vse živali? Nejko in Ada, seveda. Sta se dela pravilno lotila? Živali sta večino časa sprehajala in se z njimi igrala … Na kaj sta pozabila? Sprehodite se do najbolj zofkaste druščine in spoznajte črko O!
Elena pravi, da je vedro lahko stol ali stranišče. Juliji pa služi kot klobuk. Kaj prenašamo v vedrih? In katere živali delajo družbo Zofkaricama v delovnem kotičku? O kot oskrbnici čakata samo še na vašo družbo
Nejko in Ada poskušata skrbeti za Zofkine živalske prijatelje in prijateljice. Kaj je pri skrbi za živali najpomembnejše? Z dragocenimi nasveti ju je obiskal oskrbnik Robert, ki se vsak dan druži s papigami, pelikani, surikatami, morskimi levi … Koga pa vozi na sprehod? Kdo je Drobtina? O kot oglejte si živalsko obarvano Z kot Zofko!
Julija in Elena predstavljata besede na črko O. Je med njimi tudi osa? Kaj pa okno? Preverite in razmislite, katere besede na O poznate vi … Naštejte in preštejte jih
Kaj je vaja in kaj vadi deček Luka? Zanimivo bo v njegovi družbi, saj ga zanima veliko reči. Kriškraški v studiu tokrat vadijo presenečenje za Lovra. Vadijo ga celo malo preveč, zato gredo stvari malce v napačno smer. Napake so zabavne!
Luka nam pokaže zelo zabavno matematično vajo. V njej nastopa prijazna pošast. Ne verjamete? Preverite!
Veliko uporabnih glasbenih nasvetov nam Luka podeli kar s hribčka, kjer igra na posebno pihalo. Uganite, na katerega!
Luka na zabaven način pokaže, kaj je vaja. Vadimo z njim!
Cona Cent'r je dnevni center za otroke in mladostnike in poleg še štirih v Ljubljani spada pod okrilje programov za mlade Centra za socialno delo Ljubljana. Mladi jo zelo radi obiskujejo. Poglejmo.
Jutri je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan pred mnogimi leti je namreč zavezniška vojska osvobodila koncentracijsko taborišče Auschwitz na Poljskem. Nedaleč od slovenske meje, v Trstu, je bilo od leta 1944 pa do konca vojne nacistično taborišče, kjer so mučili in premeščali jetnike: Jude ter politične nasprotnike raznih narodnosti. Velik je bil delež upornih Primorcev, Slovencev in Hrvatov. Taborišče je imelo tudi krematorijsko peč. Rižarno pri Sveti Soboti je obiskala naša Tina.
Lepo število strokovnjakov pripravlja novo belo knjigo o šolstvu. To bo odgovorno oblikovana zbirka načel in zahtev za urejanje in upravljanje vzgoje in izobraževanja. Mi pa smo obiskali prvostopenjsko Srednjo šolo Sveta Ciril in Metod na Katinari, to je v Italiji, kjer se otroci šolajo v slovenščini. Le kaj se v šoli zdi najpomembnejše njim? Infogrom!
Da bi vam bilo pri pouku in drugih obveznostih prijetno, številne šole uvajajo tudi tematske dneve, pogosto petke. Torej je povsem mogoče, da ste ga doživeli prav danes. Na Osnovni šoli Vodmat imajo danes recimo dan brez peresnic - mi pa smo mlade ujeli, ko so pri pouku sedeli kar v pižami.
V soboto ste lahko prvič slišali Veroniko; pesem, s katero nas bo Raiven maja na Švedskem zastopala na tekmovanju za pesem Evrovizije. Govori o Veroniki Deseniški, ki je ena najpogosteje interpretiranih junakinj v slovenski književnosti. Skupaj osvežimo spomin, kdo je bila Veronika, katere zgodba še vedno navdihuje številne tuje in domače umetnike.
Infodrom smo začeli v šolskih klopeh. Najprej smo izvedeli, kaj se učencem podružnične srednje šole prve stopnje "Sveta Ciril in Metod" na Katinari v Trstu v šoli zdi najpomembnejše. Učenci z Osnovne šole Vodmat pa so nam opisali svoje tematske dneve. Pred dnevom spomina na žrtve holokavsta je naša Tina v Trstu obiskala Rižarno, kjer sta bila pod nacistično oblastjo v drugi svetovni vojni zapor in koncentracijsko taborišče. Na tekmovanju za pesem Evrovizije bo našo državo zastopala Raiven, zato smo v rubriki Podrobno pod lupo razložili, kdo je junakinja njene pesmi Veronika Deseniška. Pridružili smo se tudi Coni Cent'r, kjer imajo delavnice za otroke in mladostnike s težavami v odraščanju.
V 15. oddaji si iz oči v oči v kvizu zrejo Matevž, Jošt n Matija iz OŠ Ivana Kavčiča, Izlake (rumeni) ter Vita, Metka in David iz OŠ Božidarja Jakca Ljubljana (vijolični), Hitre lončke pa vihtijo Val, Urban in Yi Xiang iz OŠ Brezovica pri Ljubljani ter Miha, Lucas in Jaša iz OŠ Vojnik. Osebnosti na nekdanjih tolarskih bankovcih so pohitrile celice in pričarale zimsko idilo. Rumeni stresejo studio, vijolični dobijo Nobelovo nagrado. Oboji radi potujejo po Franciji, ograjujejo vrtove in uživajo minerale v oreščkih, županovanje pa jim povzroča težave. Za koga sta odločilna Brihtolin in napaka pri lončkih, pa v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Vzgojiteljica je prinesla kos upogljivega kartona. Meril je 4 m v dolžino in 2 m v širino. Otroci so se odločili, da bodo iz njega naredili ograjo za vrt. Kolikšna je največja površina, ki jo lahko ogradijo z njim? a) približno 1 m2 b) približno 1,3 m2 c) približno 2 m2 d) približno 4 m2 Vir: Zveza za tehnično kulturo Slovenije
Tekmovalci iz ekip OŠ Ivana Kavčiča, Izlake in OŠ Božidarja Jakca LJ so našli besede FRNIKOLA, NJIVA in DIVJAK. Najdeš ti še kakšno?
Jan Pančur in pustna gobokalipa je totalno domišljijsko odštekan mladinski roman. Tudi v drugem delu trilogije se Jan Pančur bori proti zlobni znanstvenici Amaliji Pelinšek, ki grozi uničenju vesolja. Bosta zmagala pogum in dobrota, ali zloba? Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: V knjigi je pogosto menjavanje zornih kotov, bodisi kako na neko zadevo gleda glavni junak Jan bodisi njegova nasprotnica Amalija. Zakaj je pogled z različnih zornih kotov pomemben? a) Tako bolje razumemo dejanja junakov. b) Pogled v notranji svet lika nas še bolj poveže z njim. c) Ker to zaplete zgodbo in jo tako naredi boljšo. d) Tako je zgodba bolje pojasnjena in jo lažje spremljamo. AVTOR: KRISTJAN MUSEK, KRISTER JANSSON ZALOŽBA: DIDAKTA
Maja je med sprehodom na travniku začutila potres. Bila je presenečena, ker ga je slabo slišala, saj ni bilo tresenja zgradb, padcev predmetov. Zakaj potresa ne moremo dobro slišati? a) Ni mogoče uporabljati več čutil naenkrat. b) Središče potresa je globoko pod zemljo. c) Frekvenca potresa je pod slušnim pragom. d) Jakost potresa je premajhna. VIR: Zveza tabornikov Slovenije
Neveljaven email naslov