Zaradi kaotične narave dogajanj v atmosferi lahko vreme napovedujemo le za teden ali največ dva vnaprej. Nikakor pa ne bi bilo dobro (ne za nas ne za naravo), če bi vedno sijalo sonce.
Nika in Nik sta za meteorologa Gregorčiča pripravila nekaj vprašanj, vezanih na nastanek vremenske napovedi. Preverimo odgovore!
Kaj pri vremenu merimo?
Klasične meteorološke meritve vključujejo: pokritost neba z oblaki, temperaturo in vlažnost zraka, zračni tlak, smer in hitrost vetra, vremenske pojave, trajanje sončnega obsevanja in količino padavin.
Kako napovemo vreme?
Osnova za napovedi so istočasne meritve po vsej Zemlji, vključno z radisondažnimi in satelitskimi. Nato pa nam pomagajo računalniki, s pomočjo katerih, v majhnih časovnih korakih, izračunamo vrednosti meteoroloških spremenljivk za nekaj dni vnaprej.
Dedki in babice včasih rečejo, da jih trga po kosteh in da bo kmalu deževalo. Je kaj resnice v tem?
Nekateri ljudje so res bolj občutljivi na vremenske spremembe kot drugi, a na osnovi subjektivnega doživljanja ne moremo vremena napovedovati. Ljudje so lahko občutljivi na povišano zračno vlago, približevanje vremenske fronte, hudo vročino, okrepljen veter ...
Zadnje čase se z vremenom dogajajo neverjetne stvari. Vetrovi dobivajo neverjetne hitrosti, orkani se pogosto ponavljajo, ponekod morja in reke poplavljajo, strašne suše, … Je kriv človek?
Vreme je znalo biti zelo neprijazno tudi v zgodovini. Močni vetrovi so, npr. posledica velikih razlik v zračnem tlaku, te pa so posledica različnih temperatur. Do različnih temperatur pride zaradi razporeditve kontinentov in oceanov, pa tudi zaradi različne količine oblakov nad posameznimi območji.
Fizikalni zakoni poskušajo razlike izničiti, a zrak zaradi vrtenja Zemlje in trenja ob podlago nikoli ne more steči iz območja visokega zračnega tlaka naravnost proti območju nizkega. Ob gibanju nastajajo vrtinci, ki lahko prerastejo bodisi v tropske ciklone ali pa v ciklone zmernih širin.
Zelo pomemben faktor pri tem je sproščanje latentne toplote ob kondenzaciji vodne pare. Lahko bi rekli, da »pravega« vremena na Zemlji ne bi bilo, če atmosfera ne bi vsebovala vodne pare.
