Naša voditelja sta poskusila velikost površine kože preračunati z ovijanjem toaletnega papirja okoli svoje "kože".
Če lističe položimo v obliko kvadrata oziroma pravokotnika in izračunamo ploščino, dobimo velikost površine kože.
Učiteljica nam je pokazala še en preprost eksperiment, s katerim ugotovimo, da je koža prilagodljiva na temperaturo. Za vse čutilne sisteme je namreč značilno, da se sproti prilagajajo jakosti dražljaja, temu rečemo čutilna adaptacija. Ta eksperiment nam je med drugim pokazal, da so čutila zelo relativna, saj zaznajo le spremembe stanja, na katerega so navajena.
Navodila, kako izvesti preizkus, najdete v videoposnetku ...
Vloga kože
Ščiti nas tudi pred drugimi zunanjimi vplivi, saj je čutilo, s katerim tipamo. Prek kože zaznavamo bolečino, mraz, toploto ipd. Tako lahko kontroliramo našo notranjo toploto.
Struktura kože
Naša koža ima tri plasti – POVRHNJICO, USNJICO in PODKOŽJE.
Zgornjo povrhnjico ves čas pravzaprav »slačimo«. Povrhnjica je najbolj zunanja plast, ki poroženi in se sproti lušči, spodaj pa nastaja nova plast, ki poroženelo izpodriva. Na dan nam odpade približno dva milijona takšnih celic. Povrhnjica je v povprečju debela le 0,1 mm. Je pa koža na različnih delih telesa različno debela – najtanjša je na vekah in najdebelejša na podplatih.
Poleg povrhnjice, ima koža še dve plasti – usnjico in podkožje. Usnjica je nekoliko debelejša in daje koži moč in prožnost. Prepredena je s krvnimi žilami, ki povrhnjici dovajajo hranila in odvajajo odpadne snovi. Tu so tudi žleze lojnice, znojnice, korenine dlačic ter čutilni receptorji. Ti po živcih prenesejo informacije v možgane – ko se dotaknemo česa vročega, možganom hitro sporočijo alarmni signal, naj odmaknemo roko.
Tretja, spodnja plast kože se imenuje podkožje. Ta shranjuje energijo in skrbi za oblazinjenje in izolacijo telesa, vsebuje namreč največ maščobnih celic.
Takšne so plasti naše kože, del katere so tudi nohti, dlake in lasje.
Zakaj se koža naježi?
Gre za zaščito. Del kože so, kot smo že prej omenili, tudi dlake.
Vmes so se ujeli zračni mehurčki, ki so delovali kot toplotni izolator. Tudi pri drugih živih bitjih se dogaja podobno. Na primer, del ptičje kože je perje in pozimi lahko vidite našopirjene ptičke, ki se jim »perje postavi pokonci«. Tudi tu gre za toplotno izolacijo.
Danes ljudje niso več tako poraščeni in je od naježenosti ostala le še kurja polt in mišice, ki jo povzročajo. Druga, prav tako zaščitna funkcija pojava kurje polti je, ko smo prestrašeni. Tukaj hormoni pripomorejo k temu, da z »našpičeno dlako« delujemo večji proti potencialnemu sovražniku.
Od česa je odvisna barva kože?
V kožnih celicah povrhnjice se nahaja tudi barvilo MELANIN. Več kot ga je, temnejša je naša barva kože. Melanin nas varuje tudi pred poškodbami sonca, vendar ne dovolj - zato moramo obvezno uporabljati še lastno zaščito …
