Nadškof metropolit Alojz Cvikl bo daroval slovesno mašo ob praznovanju velike noči.
Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih, ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Tisoč let kljubuje na visoki skali nad Dravo. Grad Borl. Nekoč obrambna trdnjava, danes speči lepotec V drugi polovici prejšnjega stoletja haloški ponos, danes pa zaprt za javnost, ker je menda nevaren.
V Društvu za oživitev gradu Borl si prizadevajo za njegovo revitalizacijo. Vsaj deloma ga želijo odpreti za javnost, saj bi to pomenilo ustavitev sicer nezadržnega propadanja tega grajskega lepotca.
Oddaja na slikovit način oživlja čase največjega razcveta gradu Borl in pokaže stanje, v kakršnem je danes.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Z Johnom Creedonom po starih irskih cestah – dokumentarna oddaja o življenju na Irskem podeželju nekoč. Obujanje spominov na otroštvo, mladost, na čas, ko je življenje teklo počasneje, ko so ceste še bile ovinkaste in počasne. Z Johnom Creedonom po starih irskih cestah. Na Televiziji Maribor v petek, 10. aprila.
Peta sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Najboljši pevci dvanajstih osnovnih šol Spodnjega Podravja in širše so več kot navdušili s svojimi odličnimi nastopi. Pokazali so, da je oder tega projekta postal resnični izziv za vse tiste, ki želijo v petju in glasbi doseči nekaj več, ki želijo resnično dati polet svojemu talentu. Vabljeni k ogledu.
Vesela aleluja – velikonočna poslanica krškega škofa Jožefa Marketza.
Razvoj v tretjem tednu ukrepov zaradi novega koronavirusa.
Kako se spopadamo z omejitvami vsakdanjega življenja na Koroškem in Štajerskem.
Kako je v matici – tudi v Sloveniji se je življenjski utrip zaradi pandemije občutno upočasnil.
Skupno doma – vaši pozdravi in prispevki na TV-zaslonu.
http://slovenci.orf.at
Čarodej Sam Sebastian gosti Miss Slovenije 2009, Tino Petelin, ki mu prinese skrivnostno črno-belo knjigo. Nato skupaj izvedeta zanimiv psihološki eksperiment z barvami, ki Tino vidno osupne.
Poslovi se tudi Neverjetni Sharlatanus Maximus.
http://www.carodej.org
Pohorje ni posebej bogato s slapovi, slap Skalca je eden redkih in tudi manj znanih. Pred milijoni let je začel ustvarjati današnjo podobo. Enostavno dostopen z glavne ceste na razcepu med Bellvuejem in Arehom na Slivniškem Pohorju.
Slap Skalca na Pohorju je geomorfološki, hidrološki in botanični naravni spomenik že od leta 1992, ko so ga z odlokom tudi zaščitili. V poletnih mesecih si ga ogleda veliko pohodnikov, v zimskem obdobju je primeren za ogled tistim bolj spretnim.
Spoznali boste nastanek slapa in ga videli v kakšni kondiciji je danes.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z novim mandatom se je škofovski sedež Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji vrnil v Prekmurje. Novi škof Leon Novak, ki je naš tokratni gost, je otroštvo preživel na Hodošu, teologijo je študiral na Dunaju, že 27 let pa vodi cerkveno občino v Murski Soboti. Njegova stališča o veri in cerkvi so trdna, slednja, po njegovem mnenju, mora navzven predstavljati enotna mnenja.
Pogovor z njim si v oddaji Dober večer lahko ogledate v ponedeljek 13. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Filmski jezik in gramatika kamere bo glavno vodilo tokratne oddaje o ljubiteljski kulturi Sledi. Svojo filmsko zgodbo nam bo pripovedoval mariborski ljubiteljski režiser in snemalec Franc Kopič. Že od leta 1989 je zapisan v Guinnesovi knjigi rekordov kot avtor z največ filmskimi nagradami in priznanji v Sloveniji. V oddaji predstavimo tudi Film in video klub Maribor, ki pod svojim okriljem že več kot štirideset let združuje filmske entuziaste. Film kot tehnični izum je namreč nastal na osnovi prizadevanj in raziskovanj številnih navdušencev.
Pohorje ni posebej bogato s slapovi, slap Skalca je eden redkih in tudi manj znanih. Pred milijoni let je začel ustvarjati današnjo podobo. Enostavno dostopen z glavne ceste na razcepu med Bellvuejem in Arehom na Slivniškem Pohorju.
Slap Skalca na Pohorju je geomorfološki, hidrološki in botanični naravni spomenik že od leta 1992, ko so ga z odlokom tudi zaščitili. V poletnih mesecih si ga ogleda veliko pohodnikov, v zimskem obdobju je primeren za ogled tistim bolj spretnim.
Spoznali boste nastanek slapa in ga videli v kakšni kondiciji je danes.
Vesela aleluja – velikonočna poslanica krškega škofa Jožefa Marketza.
Razvoj v tretjem tednu ukrepov zaradi novega koronavirusa.
Kako se spopadamo z omejitvami vsakdanjega življenja na Koroškem in Štajerskem.
Kako je v matici – tudi v Sloveniji se je življenjski utrip zaradi pandemije občutno upočasnil.
Skupno doma – vaši pozdravi in prispevki na TV-zaslonu.
http://slovenci.orf.at
V Mariboru leta 1933 rojena hčerka s Primorske priseljenih staršev, obeh vnetih Sokolov, kot deklica med vojno doživi izgnanstvo družine v Bosno in Srbijo. Njena poznejša življenjska pot je tesno povezana z mariborskim gledališčem.
Majda Emeršič je bila rojena v Mariboru leta 1933. Tako mamina kot očetova družina sta pribežali v Maribor s Primorske, ko je po koncu prve svetovne vojne pripadla Italiji. Majdina mama Mira Pipan in oče Ivan Živic, ki je imel
v Mariboru gradbeno podjetje, sta bila med najbolj aktivnimi člani mariborskega in ruškega Sokola.
Okupacija leta 1941 je družini prinesla ponovno izseljeništvo, tokrat v Bosno in v Srbijo, kjer je Majda z mamo, nonotom in nono Pipan ter mnogimi drugimi slovenskimi izgnanci preživela štiri vojna leta. Oče Ivan Živic je med vojno umrl v nacističnem delovnem taborišču v Nemčiji.
Po vrnitvi v Maribor je Majda končala gimnazijo in študij na ljubljanski
Pedagoški akademiji. Ves čas je bila tudi igralka v gledališki skupini v Rušah. Učila je na osnovnih in srednjih šolah v Rušah, v Selnici in pozneje v Mariboru. Dijake mariborske Avtomehanske šole je tako močno navdušila za gledališče, da so postali vneti obiskovalci predstav.
Leta 1968 je direktor mariborske Drame, režiser Branko Gombač, Majdo Emeršič povabil v službo v Slovensko narodno gledališče v Mariboru. Obdobje v mariborskem teatru, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja doživljalo enega svojih vrhuncev, takrat se je rodilo tudi Borštnikovo srečanje, je Majdo Emeršič za vse življenje povezalo z vrsto izjemnih igralk in igralcev ter drugih gledaliških ustvarjalcev in sodelavcev. Njeni spomini na predstave in igralce tistega časa, na Arnolda Tovornika, Angelco Jenčič Jankovo, Janeza Klasinca, Mileno Muhičevo, Rada Pavalca, Volodjo Peera, Marjana Bačka in mnoge druge so v oddaji Spomini pospremljeni z odlomki predstav, ki jih hrani televizijski arhiv in ki bodo po pol stoletja znova obudili velike gledališke dosežke tistih dni v času, ko SNG Maribor praznuje svojo stoletnico.
Po obdobju v gledališču je delovna pot Majdo Emeršič peljala v mariborske Sindikate, kjer je bila zadolžena za kulturo, potem pa v Mariborsko knjižnico, kjer je doživela upokojitev.
V svojih spominih se Majda Emeršič posveti tudi svojemu življenjskemu sopotniku, arhitektu Vladu Emeršiču, ki je v timu arhitektov Komunaprojekta pomembno in vidno soustvarjal arhitekturno podobo sodobnega Maribora.
