Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.

Bistra in prijazna opica se spoprijatelji s podgano, ki ji kar naprej nagaja in jo izkorišča. Marljiva opica dan za dnem prenaša podganje nesramnosti, nekega dne pa ji je dovolj in se s podgano pogovori. Pove ji, da sta v življenju potrebni tudi odgovornost in delavnost, ne le zabava, a podgana se z opico ne strinja. Tako se njuno prijateljstvo konča.

Zgodbo je navdihnilo brskanje po zgodovini Maribora, a lahko bi se dogajala v kateremkoli mestu. Jakob je fantič kot vsak drug, v vseh časih. Podi se po mestnih ulicah leta 1532 ali danes. Otrok je vedno otrok. In golobi so prebivali v mestih nekoč in prebivajo danes. Razlika je le v tem, da so nekdaj na mesta prežale drugačne nevarnosti. Jakob iz leta 1532 je deček, ki s pomočjo prijatelja goloba reši mesto pred Turki. Ob zgodbi mesta pa spoznamo, kako lahko deček in golob postaneta zaveznika ter kako pomembna sta pogum in prijateljstvo.

Pravljica bratov Grimm je doživela že mnogo različic. Tokratne lutkovne pa ne zanimajo nove pripovedne izpeljanke, pač pa preprosto uprizarja njeno osnovno zgodbo in jo hkrati poskuša ujeti v igriv dialog med lutkovnim in dramskim gledališčem. Kot da se jo igramo ali jo pripovedujemo pred spanjem. Priredba Svetlane Makarovič, ki je bila sprva izvedena kot radijska igra, in nov izvedbeni prevod postavljata v središče pravljičnost z vsemi njenimi razsežnostmi, ki nam je manjka v vsakdanjem življenju, čeprav se tega morda niti ne zavedamo. Zdi se, da je Rdeča kapica, ki stavi tudi na širino domišljije vsakogar, ki stopi v gledališče, pravšnja za to.

Sveta maša iz mariborske stolnice, mašuje nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Vabljeni k ogledu.

Ne spreglejte nasvetov o požarni varnosti, odkrijte nekaj Malečniških skrivnosti, pa zgodbo o mariborskem čevljarju in mlado pisateljico, ki o temah za knjige najprej sanja. Predstavljamo tudi boj proti toči, s Tretjim kanujem pa se boste odpeljali v svet glasbe.

V četrti oddaji 25. festivala Fens vam bomo predstavili udeležence v drugi kategoriji Najstniškega Fensa 2020.
Avtorske skladbe boste spoznali v zanimivih ter kreativnih predstavitvah mladih izvajalcev in v njihovih videospotih.
Predstavili se bodo: JANEZ IVAČIČ... ROBERTA REZG BROWN... ALINA BRATOVČAK... LINA BANIĆ... CARLO BOŽIĆ... ANTONINA PETKOVIĆ... in TONI HRVATIN...

Obiskali smo Ranč Daša in prijatelji, prijazno, majhno izobraževalno kmetijo. Predstavljamo živali, ki v Zavetišču za živali Maribor čakajo na nove, ljubeče skrbnike. Tam pa v izrednih razmerah poskrbijo tudi za živali skrbnikov okuženih z virusom SARS-CoV-2. Svetujemo, kako poskrbeti, da bodo naše muce še bolj negovane in zdrave. Pujs Filip in poni Poldi sta le dva predstavnika mnogih živali, ki smo ju spoznali ob obisku Čebeljega gradiča. Klepetali smo z Betino Habjanič, mlado umetnico in aktivno borko za pravice živali. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

ŠOPEK IZ KRIZANTEM
Krizanteme barve sonca je Sebastjan v okrasno korito posadil pred 6 leti. Našel jih je zavržene, ko so na nekem grobu odslužile namenu. Sebastjan si odlomi posamezne vejice, ko nabira cvetje za šopke, primerne ob različnih obletnicah.
Z GAIO NA OBISKU
Na Primorskem zraku smo bili tokrat smo s klubom Gaia. Par kilometrov stran od morja ima Marjan Radetič velik vrt. Na njem je paprika, paradižniki, koromač, solate, obdan je s številnimi sadnimi drevesi. Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, mu je svetoval pri zatiranju mrčesa na oljkah, skupaj pa sta posadila tudi t. i. papeževo marelico.
DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ
Irena si je v odsluženih supergah zamislila nasad. S pomočjo hčerke sta v čevlje najprej nasuli bogat subrstrat, nato pa posadili nekaj netreskov. Za drenažo, pa tudi okras, sta okoli rastlinic nasuli tudi pesek. 'Polnjenih' superg ni treba zalivati, če stojijo na prostem.
ZIMZELENE TRAJNICE
Z gospo Jožico Golob – Klančič smo nedavno že pogledali, katere trajnice cvetijo jeseni. Kmalu jim bodo tako cvetovi kot listje odmrli. V nasadih bodo čez zimo glavno vlogo prevzele zimzelene trajnice. Z različnimi odtenki zelene in tudi drugih barv, strukturo listja ali plodovi nas skozi hladne mesece popeljejo do pomladi, ko večina drugih rastlin znova odžene.
navrtu@rtvslo.si

Ob 40 letnici od nastanka skupine Lačni Franz se je band na prigovarjanje predvsem novega občinstva ter dolgoletnih oboževalcev odločil obuditi svoje največje hite v koncertnem programu z naslovom Kaj bi mi brez nas in s tem zaokrožil jubilejno leto 2019.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Sirota deklica hodi skozi gozd, kjer jo neke noči nagovori gozdni duh. Vodi jo na goro, na kateri prebiva krokar. Ta je nanjo čakal dolga leta, da bi se skupaj odpravila po svetu in ljudem pripovedovala o ljubezni in sočutju ter spoštovanju do planeta.

Vabljeni k ogledu.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

10. oktobra 2020 bo minilo 100 let od koroškega plebiscita, ki je boleče zarezal v narodovo telo. Izgubili smo slovensko Koroško, tisti del, ki mu največkrat rečemo zibelka slovenstva. Prebivalci majhne vasice na skrajnem robu pa so se takrat uprli mogočni Avstriji in z vztrajnostjo dosegli, da so bili dve leti kasneje priključeni matičnemu narodu. Zgodba o upornih Libeličanih še danes živi v srcih prebivalcev in še danes ne razumejo zbadljivk na račun svojih prednikov, ker je njihov upor zanje svetinja. Z njo so ostali Slovenci.

Zadnjega oktobra bomo obeležili Dan reformacije. Praznujemo ga v spomin in opomin o pomenu slovenskega jezika, za katerega v preteklosti ni bilo vedno samoumevno, da ga javno govorimo, beremo in pišemo. A v tokratni oddaji ne bomo o protestantizmu pač pa o sodobni slovenščini, Slovencih in Sloveniji. Z nami bodo slovenistka Ana Rotovnik Omerzu, predsednica Zveze društev General Maister mag. Lučka Lazarev Šerbec in avstralski Slovenec Gregor Robar. Vabljeni k ogledu oddaje Omizje v sporedu Televizije Maribor.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Imre Kinszki, madžarski Jud, je bil rojen leta 1901 v Budimpešti, kjer je tudi študiral medicino. Z uvedbo diskriminacijskih zakonov proti Judom na Madžarskem je bil prisiljen zapustiti univerzo. Zanimanje za znanost ga je vodila v fotografske vode. Bil je soustanovitelj skupine modernih madžarskih fotografov. Fotografiral je mestno življenje in eksperimentiral z novo tehnologijo za fotografiranje gibanja in nočnih prizorov. Čeprav je prestopil v grško pravoslavno vero, je umrl v koncentracijskem taborišču med drugo svetovno vojno. Dokumentarni film Moj oče Imre skozi oči njegove hčerke.

Pričevanje skoraj 99-letnega Kranjčana, gradbenega inženirja, ki je bil med vojno v nemški vojski in pozneje v partizanih, je izredno zanimivo. Njegov oče Franc starejši je bil avstrijski častnik med prvo svetovno vojno, veliko je fotografiral in zapustil izjemno zanimiv dnevnik iz vojnih dni, ki je pred leti izšel pri Slovenski matici. Uredila ga je pričevalčeva hči Jasmina, poročena Pogačnik, ki se je pridružila dedovemu pričevanju in ga v marsičem obogatila. Franc je bil pred vojno sošolec Staneta Žagarja, poznejšega partizanskega komandanta v Dražgošah, poznal pa je tudi Fanouša Emmerja, organizatorja upora proti okupatorju na liberalni strani, ki pa ga je komunistični VOS umoril že decembra 1941. Pričevalčev oče je bil geometer, že od otroštva mu je pomagal tudi Franc. Kasneje, po okupaciji, ga je pot vodila na šolanje na Dunaj, tam pa je bil mobiliziran v nemško vojsko. Znašel se je tako, da se je prijavil za tolmača iz srbohrvaščine. Ob obisku doma se je odločil, da ne gre več v nemško vojsko. Poiskal je stik s partizani in šel v njihove vrste. Za 14 dni so ga zaprli in zasliševali, ker mu niso zaupali, tudi zato, ker je njegov brat Leon z odliko doštudiral pravo v Ljubljani pri domobranski policiji. Franc natančno opisuje svoje izkušnje v partizanih. Bil je zadolžen za zbiranje hrane, tako da se je udeleževal tudi »rekvizicij«, pri katerih je šlo za ropanje živil na tistih kmetijah, ki so jih odkazali partizanski zaupniki. V eni takih akcij pri Treh kraljih je bil težko ranjen in odpeljan na zdravljenje v partizansko bolnišnico Franja. Po okrevanju in ob koncu vojne je bil s partizani v Tržiču v Italiji, a so se morali umakniti, podobno kot iz Trsta in Gorice. Po vojni se mu je uspelo vpisati na gradbeno fakulteto, vendar ne brez težav, saj so mu očitali brata domobranca. Brat Leon je izginil v povojnih pomorih. Franc je postal inženir, diplomiral je na temo prometne ureditve Kranja, ki je že takrat predvidevala krožišče, kar v pričevanju tudi pokaže. Sodeloval je pri številnih gradbenih projektih, med drugim pri gradnji letališča na Brniku in več mesecev pri obnovi v potresu porušenega Skopja, za kar je bil tudi odlikovan.
Hči Jasmina, ki je seznanjena z očetovo življenjsko potjo, pravi, da oče dobro ve, kako so delovali mehanizmi revolucije in nadzora prebivalstva, za katerega domneva, da še vedno obstaja, in s tem tudi strah oziroma previdnost. Zato je marsikaj v pričevanju ostalo tudi nedorečeno.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.