Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Sarajevska policija je kaznovala vrhunskega slovenskega igralca Marka Mandića, ker predstava Skupaj, ki jo je ustvaril skupaj s plesalko Lejo Jurišić, vključuje elemente golote. Performans sta na povabilo mednarodnega umetniškega festivala Zvrk izvedla pred Narodnim gledališčem v Sarajevu. Objavili bomo tudi prispevek o pisateljici Ani Marwan, ki je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. V Tehniškem muzeju Bistra smo si ogledali razstavo o arhitektu Ivanu Jagru, v Kranju pa obiskali mednarodni festival sodobnega kolaža. KAOS.

Slovensko televizijsko stalnico „Dober dan, Koroška“ lahko vidite vsak ponedeljek na TV Slovenija in TV Maribor. Vabljeni k ogledu.

Nedostopni zdravniki. Zmeda, blokada in škoda. Kdo lahko kupi orožje? Spomini Nejca Zaplotnika.

Ko je odšel, so za Janeza Karlina mnogi uporabili izraz ikona - ikona kulturnega življenja mesta ob Dravi. V Maribor je prišel že kot študent in mu je ostal zvest do odhoda. Po poklicu učitelj, kruh mu je zato dajala prosveta. Srčna izbira pa je bila kultura v najširšem pomenu besede. Najprej gledališče in potem vse ostalo. V kulturniški genom tega mesta bo ostal zapisan kot režiser najbolj znanega amaterskega gledališča Slava Klavora v Mariboru. Iz vrst njegovih igralcev so štirje kasnejši dobitniki Borštnikovega prstana. 11 plaket in priznanj različnih vrednosti in grbov različnih sijajev je prejel še v rajni Jugoslaviji, 4 v Sloveniji, med njimi - prvi - zlato plaketo Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Republike Slovenije, pri 95-ih pa je postal tudi častni občan mesta, ki mu je bilo drago.

Vabljeni k ogledu.

V oddaji Dober večer tokrat gostimo dr. Alojza Šteinerja upokojenega generalmajorja Slovenske vojske in v letih od 2009 do 2012 skoraj tri leta načelnik njenega generalštaba. Bil je aktivni udeleženec vojne za Slovenijo, v zadnjem obdobju pa ga pogosto srečujemo v vlogi analitika rusko – ukrajinske vojne. Slovenija pred tremi desetletji in Ukrajina danes – podobnosti in razlike ? Bodite z nami v ponedeljek, 27. junija ob 20. uri.

Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Znanstveniki ocenjujejo, da naj bi bilo do leta 2050 v morju več plastike kot rib. Tretjina v enem letu pridelane hrane se zavrže. Kako smiselni so vertikalni vrtovi v mestih in naseljih, ki vse bolj odžirajo kmetijsko površino. O teh okoljskih temah razmišlja pet sogovornikov: novinarka (Irena Bedrač), urednik (Tomislav Petrovič), zdravnica (Metka Koren), učiteljica (Nina Štraus) in študentka (Maša Recek). Zapis so pripravili v podjetju Skaza. Z željo ozavestiti potrošnike in jih spodbuditi k razmišljanju o ponovni uporabi običajne ali nabavi »prijazne« plastike.

A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Balaton déli partjára kalauzoljuk el Önöket.

V oddaji Potepanja se bomo s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! potepali po južni obali Blatnega jezera.

O Karlu Verstovšku Slovenci odločno premalo vemo. Vsekakor mnogo manj kot vemo o Antonu Korošcu in Rudolfu Maistru, čeprav gre za njunega sopotnika in človeka, ki se je enako zavzeto boril za prepoznavnost in pravice slovenskega naroda. Najprej kot deželno in državnozborski poslanec habsburške monarhije, kasneje pa kot visok funkcionar in politik v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil vseskozi zaveden Slovenec. Kot predsednik Narodnega sveta je imenoval Maistra za generala in s tem dal uradno potrditev njegovi energični vojaški akciji. Verstovškov prispevek k vzpostavitvi slovenskega šolstva pa je tako izjemen, da bi v slovenskem glavnem mestu, najbolje pred Univerzo, moral stati njegov kip.

Voditelj Boštjan Romih z ekipo obiskuje hiše, vrtove in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkriva domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo graditi, opremiti ali prenoviti dom.
V eni od oddaj smo predstavili hišo mladega skodlarja in se navdušili nad številnimi rešitvami in izdelki iz lesa, tokrat pa je na vrsti njegov brat, ki si je hišo postavil istočasno, na sosednji parceli, glede na poklic pa ne čudi, da si je tudi on dal duška, ko gre za les.
Na Obali je zrasla največja lesena stavba v Sloveniji, kjer se lesu posvečajo dobesedno dan in noč, ga raziskujejo z vseh možnih plati in v sofisticiranih laboratorijih dokazujejo, zakaj nam je leseno bivalno okolje tako blizu in koristno. Tokrat gremo na obisk tudi k njim, natančneje v nove prostore inštituta InnoRenew CoE.
In tu je še izlet v vode ustvarjalnosti naših oblikovalcev pohištva in dodatkov za dom. Tokrat bo to skok na sončni Kras, kjer si je svojo delavnico unikatnih lesenih izdelkov uredila Metka Zver. »Umetnost je zame križanje lepote z resnico. Pri mojem delu je lepota v obliki, resnica pa v zvestobi materialu, torej lesu.«, nam je povedala. Ampak na izletu smo bili samo mi, za našo gostiteljico namreč rokodelstvo ni zgolj izlet, temveč nova življenjska pot.

Sava Kaluža in Jolanda Gruden sta bili prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji, ki sta bili izšolani in vkrcani na trgovske ladje. To predstavlja začetek vstopa Slovenk in Jugoslovank v tradicionalni moški poklic. V oddaji S-prehodi sta nas obiskali Alida Mažer, hčerka Jolande Gruden in avtorica knjige dr.Nadja Terčon.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Glavna zvezda oddaje je sipa, po krivici zapostavljena morska kulinarična dobrota. Zelo priljubljena je le med domačini v Slovenski Istri; v ribarnici pa je redko na voljo. Sipe teknejo v omaki na belo, posebej dobre so pripravljene po domačem receptu Pirančana Sergia Vuka. Razkril nam ga je v Sečoveljskih solinah, zaščitenem območju, ki ga je človek v preteklosti preoblikoval, vendar ob upoštevanju narave in njenih zakonitosti.

Pravljica O godcih in gozdnem škratu pripoveduje o godcih, ki se po igranju na svatbi vračajo domov skozi gozd, kjer zaidejo k ruševinam.
Tam srečajo škrata, ki vsakemu podari orehovo vejico, a trije godci vejico na poti domov odvržejo, le eden pa jo zadrži in nese domov otrokom ...

Svetlana Makarovič, Pod medvedovim dežnikom

Bere in pripoveduje: Branko Jordan

Borček ima dežnikotožje. Že dolgo ni deževalo, zato dežnik že zelo močno pogreša. Najraje ima ples z dežnimi kapljicami. Hej, kaj pa če se zatečemo v zgodbico o dežju? Branko hitro izbrskaj Čebelico! Stisnimo se skupaj, pod medvedovim dežnikom bo prostora za vse!

Poznate zgodbo o Martini, ki stanuje v loncu in njenem prijatelju Dečku, ptičjem strašilu, ki prihaja k njej na obisk s svojega polja? Začelo se je zelo preprosto.
Najprej je bila Martina sama. V svojem svetu nekje sredi oblakov je zjutraj prilezla iz pisanega lonca in zvečer vanj odšla spat. Vmes pa je počela marsikaj zanimivega. Lepega dne pa v njen svet vstopi ... ptičje strašilo! Strašilo je sprva precej nerodno, počasi pa postane odličen tovariš pri Martininih domislicah.
Ta se zelo veseli: končno ima nekoga, ki mu lahko reče lepo besedo, ki ga lahko nauči kaj novega in mu včasih tudi ponagaja. Tako sta Martina in strašilo z vsakim dnem bolj nerazdružljiva prijatelja, ki skupaj odkrivata svet okoli sebe in se zabavata.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V slovenskih zadrugah praznujejo 150 let od začetkov organiziranega delovanja. Visoki jubilej so počastili s slavnostno akademijo, na kateri so se spomnili najpomembnejših mejnikov slovenskega zadružništva. Zveza slovenske podeželske mladine je skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letos po vsej Sloveniji izvedla deset dvodnevnih izobraževanj pod naslovom Previdno v gozdu. Dodajamo opozorilo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o zatiranju ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico. V Sloveniji imamo okoli 60 % kmetijskih zemljišč pokritih s travinjem. Tokrat nekoliko več pozornosti namenjamo košnji in spravilu krme.

Kruh je tista jed, ki najbolj ponazarja domačnost. Tako je bilo tudi v solinah, kjer so gospodinje zamesile testo in spekle kruh za vse dni v tednu. Testu so vselej dodale oljčno olje, kvas pa so vzgajale same. Ker je bila krušna peč skupna, so solinarji našli domiselno rešitev, da so ločili en hlebec od drugega. Na sveže testo so vtisnili žig, na katerem so bile običajno inicialke družinskega imena. V solinarskem muzeju na območju Fontanigge tako še danes hranijo žig v izvirni obliki, na katerem sta dobro vidni prvi črki družinskega imena. Kruha seveda gospodinje niso mogle zamesiti brez vode, ki pa je bila v solinah prava dragocenost, saj je bilo treba ponjo na precej oddaljen kraj Fontanelle. Vodo so natočile v vrče in si ga poveznile na glavo, kamor so si namestile poseben obroč iz blaga. Kruh so postregli skoraj k vsem jedem, včasih ga je kot priloga nadomestila polenta, krompir pa v solinah ni bil prav pogosto na krožnikih.

RASTLINJAK V JUNIJU
Tik pred 30. obletnico, kar so začeli vzgajati sadike zelenjadnic, zelišč in jagod, smo obiskali družinsko podjetje Cornus. Trenutno imajo več kot tri hektarje obdelovalnih površin. Medtem ko so proizvodni rastlinjaki že skoraj prazni, pa je manjši rastlinjak, v katerem družina goji in preizkuša sadike za lastne potrebe, bujen.
ZGODBA BRUSNIŠKE HRUSTAVKE
Naša ekipa se je tokrat nazobala češenj. Na Dolenjskem še zorijo brusniške hrustavke. Ta avtohtona slovenska sorta češenj je odporna proti škodljivcem, tekne pa ptičem. Domačini jih imajo od nekdaj radi v kompotu in zavitku.
NARAVA V LONCU
Še tako majhen prostor popestri nasad rastlin. V ospredju so lahko sadna ali okrasna drevesa ali grmi, izkoristimo pa vsak delček zemlje in posadimo podrast. Z lepimi cvetovi ali le užitnimi aromatičnimi listi si ustvarimo bujno podobo narave v loncu, pri tem pa pazimo na zalivanje.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Balaton déli partjára kalauzoljuk el Önöket.

V oddaji Potepanja se bomo s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! potepali po južni obali Blatnega jezera.

Štajerski pubeci, ki v maniri skejtpunka 90tih zvenijo sveže in udarno – ALO!STARI!

Vabljeni k ogledu.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.