Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Priznanje Za narodnosti. Slovenska nagrajenka v letu 2022 je bila Marijana Sukič.
Porabska podjetnica. V vasi Bajánsenye že več kot dve desetletji uspešno vodi svoje podjetje.
Postni čas. V tem obdobju naj bi pri kuhanju – namesto mesa – uporabljali čim več zelenjave.
Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Dežela dolgega belega oblaka. Tako imenujejo staroselci Maori svojo deželo. V filmu pa je naša ekipa potovala tako po severnem kot južnem otoku in posnela veliko naravnih lepot s čudovitimi gorami. Vabljeni k ogledu!
Oddaja Utrip Ormoža predstavlja dogodke iz Spodnjega Podravja, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Kjer ne zamujajo z razvojem, a ostajajo zvesti tradiciji svojega pogleda na življenje in svoji prleščini ter običajem, trdno povezanim z vinorodnim okolišem. Oddaja že več kot četrt stoletja beleži utrinke gospodarskih, političnih, kulturnih, športnih in drugih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Obiskali smo Mariborski akvarij terarij, ki v letošnjem let praznuje sedemdeset let obstoja. V ZOO Ljubljana smo spoznavali zlatolične gibone, kritično ogroženo vrsto iz Vietnama. V veterinarskem nasvetu opozarjamo na to, da živali s svojim vedenjem pogosto prikrivajo bolečine, slabo počutje in kako pomembni so zato redni veterinarski pregledi. Z ljubiteljema živali smo se pogovarjali o ljubezni do grlic in psov pasme maltežan. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu.
navrtu@rtvslo.si
Pregled tedna ptujske televizije PeTV je tedenska splošnoinformativna oddaja o dogodkih iz ptujske občine in okolice, ki zagotavlja uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Krilate prijatelje med igro na cvetočem travniku ujame dež. Da bi jim ne premočil kril, se metuljčki po zavetje zatekajo od cveta do cveta. Naposled pa jim mokra krila posuši sončece, ki znova posije, in metuljčki nadaljujejo svoj radostni ples po travniku.
Otroci bodo kuhanje vzeli popolnoma v svoje roke. Vse bodo naredili sami. Kuhanje je pa res preprosto. Vzameš recept s sestavinami, ki so pripravljene, in se lotiš priprave. Slivovi cmoki imajo na sredini slivo, okoli pa je testo. Nič posebnega. Pa je res tako enostavno?
Otrokoma je priprava zabavna, toda kaj bo nastalo iz sestavin? Bosta zmogla? Bo jed užitna?
Na pomoč bosta klicala Bobka in Cmoka. Prunelius Cmok z veseljem pomaga, saj nihče ne sme ostati lačen.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Tretji Štajerski gospodarski forum v tem letu posvečamo prihodnosti slovenskega zdravstva. Zdravje prebivalstva je lahko gospodarski problem, saj v Sloveniji na leto porabimo 700 milijonov evrov za bolniške odsotnosti z dela, in imamo 20.000 delavcev, ki so na bolniški več kot eno leto. Kakšna je prihodnost slovenskega zdravstva nam bodo pojasnili ugledni ekonomist in specialist za ekonomiko zdravstva, direktor zdravstvenega doma v Mariboru, in predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna.
Slovenci so se v Bosno in Hercegovino, zlasti v rudarske kraje, začeli naseljevati na prelomu 19. in 20. stoletja. V kakanjsko Staro jamo so slovenski rudarji vstopili že davnega leta 1902. Vselej nemirna Bosna je Slovence v Kaknju povezala v zadnji vojni in letos društvo praznuje že 30 uspešnih let delovanja.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Skoraj stoletno pričevalko iz Šentjošta v Polhograjskih dolomitih smo v njeni samoti obiskali ravno v času, ko je sneg prekril naravo.
Drugače je z njenimi bridkimi spomini, ki so ob številnih preizkušnjah še vedno živi.
Doma so živeli v revščini; pri osmih letih ji je umrla mama, pri petnajstih je začela služiti v župnišču kot »tamala dekla«. Pomivala je posodo, skrbela za vodo in pomagala glavni dekli pri vsem drugem. Župnišče je bilo takrat tudi kar veliko kmečko gospodarstvo, zato je imela veliko dela. Takrat je nehala hoditi v šolo. Začetek vojne najprej ni prinesel velikih sprememb. Ljudje okupatorja niso marali, a so živeli v miru. To pa se je spremenilo, ko so se pojavili prvi partizani in so začeli vaščane ustrahovati. Župnišče so temeljito izropali, pojasni Zofija.
Podrobno opiše, kako se je po ustanovitvi vaške straže julija 1942 zgodil partizanski napad, ki pa so ga stražarji odbili brez žrtev. Partizani so se potem maščevali okoliškim prebivalcem, ki pa z vaško stražo niso imeli povezave. Ubijali so starše, družinske očete, v enem primeru pa je v požgani hiši umrla tudi dveletna deklica. Na prebivalce je legel strah in splošna negotovost. Zofija omenja tudi veliko romsko družino, ki so jo partizani pobili leta 1942 v bližini Žažarja. Zofija se spomni Čukovega Miha, hlapca pri eni od bližnjih hiš, z domačijskim imenom pr' Župan. Pripovedoval je, da so si partizani na njihovi kmetiji izposodili motike, ko so jih prinesli nazaj, pa so bili na motikah kri in lasje pobitih Romov.
Zofija omeni tudi zanimivo podrobnost o partijskem funkcionarju, poznejšem predsedniku slovenske socialistične vlade, Stanetu Kavčiču, ki je imel v Šentjoštu sorodnike in jih je poskušal zaščititi. Po vojni je te kraje prizadel zločin povojnih pomorov, hkrati pa so se v okolici pojavili bivši domobranci – skrivači. Zofija Skvarča se spomni, kako so jih po izdaji presenetili na kmetiji v Suhem dolu. Tudi njo so takrat več ur zasliševali oznovci. Pričevalkin oče, domobranec, je vojno preživel in je moral prisilno delati v Kočevju.
Zofija je bila mobilizirana v delovno brigado. Tam je hudo zbolela za tifusom, kar jo je trajno zaznamovalo, saj ni mogla imeti svojih otrok. Z možem sta posvojila dva fanta, a sta oba končala tragično. Ima pa vnukinje in snaho, ki jo pridejo obiskat.
Živi sama, čeprav je precej onemogla in slabovidna, v edino uteho so ji ptički in številne mačke, pa dobri sosedi, ki ji pomagajo. Gre za posebno občutljivo pričevanje stare gospe, ki jo je zaznamovalo težko življenje. Lepšala si ga je tudi z glasbo; dolga leta je igrala v cerkvi in vodila cerkveni pevski zbor.
Na planiški letalnici bomo spremljali še zadnjo tekmo naporne sezone. Videli bomo zaključek boja za mali kristalni globus v poletih. Po koncu bodo sledile tudi podelitve najboljšim v letošnji sezoni. Veliki kristalni globus bo drugič v karieri dvignil Norvežan Halvor Egner Granerud. Preden odidejo na zaslužen dopust, bodo slovenski orli znova skušali navdušiti domače navijače.
