Milan in Tomaž v eni ekipi ter Julči in Liza v drugi iščejo čokoladne pirhe, ki sta jih Milanova očka in Mamica skrila na vrtu. Dekletoma sprva kaže bolje, a za najlepši in največji pirh se morajo potruditi s skupnimi močmi.
Lojzek, Pika in Zofi se igrajo Pepelko: Zofi je Pepelka, Lojzek je kraljevič, Pika pa dobra vila. Vse imajo, le prave kočije ne, zato Lojzek skoči po svoj risarski pribor in Zofi nariše Pepelkino kočijo.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Malčki se dolgočasijo. Vedno se igramo iste igre, zagodrnja Švigec, zato se odločijo, da se bodo igrali nekaj novega. Predlagajo modno revijo, tekmovanje v teku, tekmovanje v slikanju, na koncu pa izberejo Klobučnikov predlog, da bi se šli igrat v gozd. Le Pino ne gre z njimi, saj je užaljen, ker nihče ni podprl njegovega predloga. Kmalu se bo znočilo, zato Gaber predlaga Pinu, naj poišče prijatelje. Malčki so padli v luknjo in ne morejo iz nje. Še dobro, da jih Pino lahko reši. Gaber ga pohvali: Danes si bil zelo pogumen. Spoznal si, da se je lepo igrati s prijatelji. Še posebej, kadar te nujno potrebujejo.
Stanko vsako jutro plava v morju in telovadi. Toda Lili in Gal opazita, da stoji na skali in prav nenavadno maha – najbrž je obtičal in ne more nazaj na obalo. Potrebuje pomoč!
Hrastar se spomni, da ima rojstni dan. Prijatelji se dogovorijo, da mu bodo pripravili zabavo. A koliko svečk naj mu dajo na torto, če Hrastar sploh ne ve, koliko je star? Mogoče jim lahko pomaga Zofi, a ta jih napoti k Staremu hrastu. Rozi in prijatelji se odpravijo na nenavadno dogodivščino.
Žan je opazil, da je v njegovem novem mestu mnogo različnih znakov.
Doris je povabila Žana in Borisa, da bi se igrali skrivalnice, a ko Žan in Boris prideta na Borisov vrt, tam ne najdeta Doris, ampak le nekaj puščic, ki ju vodijo do znaka, na katerem je narisan pesek. Prvi znak ju torej pripelje do peskovnika, drugi v Dorisino sobo, zadnji pa do jablane na Žanovem vrtu. In tam se izza drevesa prikaže Doris. Kako prima igra! Medtem se domov vrne oči, žalosten, ker ni prodal sladoleda, saj njegov tovornjak danes ne stoji na običajnem mestu. Le kaj naj stori? Žan stisne Mislija in se domisli – narisali bodo smerokaze do mesta, kjer danes stoji očijev tovornjak. In tako medvedi v parku brez težav najdejo očijev tovornjak, oči pa proda veliko sladoleda.
Sovja družina na morski obali uživa prvi poletni dan. Mami in očka sovicam zabičata, da morajo ostati v plitvini blizu obale. Boni trdi, da je njena najljubša morska žival tjulenj, zato se ga sovice odločijo poiskati. Srečajo dve vidri, ki bi jih rade naučile lebdeti na gladini – a to še zdaleč ni preprosto. Bibi in Boni gresta raje žonglirat s kamenčki, Bubi pa vztraja in se s pomočjo morske želve nauči lebdeti. Ko se vrnejo k mami in očku, jima pripovedujejo o svojih dogodivščinah. Mami jih pouči, da le z vztrajnostjo in potrpežljivostjo lahko veliko dosežemo.
Noj prosi Trobko in Skoka, da popazita na njeni jajci. Skok je prepričan, da je to preprosta naloga. A jajci sta prav izmuzljivi in kmalu sta Trobka in Skok na lovu za njima. V džungli se komaj izognejo vsem mogočim nesrečam. Trobka in Skok bosta potrebovala kaj več kot uspavanko, da bosta obdržala jajci na varnem.
Na stadion prihajajo Pohajaški trobci in s sabo prinašajo zdrav zajtrk, toda Rozi je lačna in ne more čakati na slone. Naje se priboljškov, nato pa med treningom hitro omaga. Sladkarije in priboljški niso prava hrana za športnike.
Valentinček sestavi letečo igračo, ki je podobna Kalimeru, in zna govoriti. Kalimero jo vodi nekoliko previsoko, naravnost v mestno hišo, kjer se župan pripravlja na vrtnarsko tekmovanje, in noče, da bi ga kdo motil.
Zajček Rjavček se s prijatelji odpravi na lov za zakladom. Naberejo veliko stvari: cvetlice, perje, jabolka in jajčne lupine. A v košari Zajčka Rjavčka je luknja, in dragoceno zbirko po poti izgubi.
Reaktivčki se odpravljajo v mesto, v katerem so živeli številni kitajski cesarji. V njem je tudi Stolp bobnov. V njem hranijo velike lesene bobne, s katerimi so nekoč naznanjali čas. Reaktivčki čakajo, da bodo videli nastop bobnarjev. Toda Zafrk ima drugačne načrte.
Zafrk bi jedel pomfrit. Žal je na ladji zmanjkalo soli. Robotki jo najdejo v starem rudniku. V njem so spomeniki, ki jih hodijo gledat turisti z vsega sveta. Zafrk na vsak način hoče priti do soli, tudi če s tem ogrozi rudnik in ljudi v njem.
Sovica Uka pride na svet sredi hudega neurja v obmorskem močvirju, prav takrat, ko vihar prekucne drevo, v katerem je doma njen zarod. Pogumno odkoraca zdoma, s seboj pa kotali tudi bratca, ki še ni pokukal iz lupine. Trdno je odločena, da bosta našla mamo, pa tudi če se izkaže, da je ta krokodil ali rakun.
Pepa in Jure gresta k zobozdravniku. Zobozdravnik, doktor Slon, ugotovi, da so Pepini in Juretovi zobki čisti in zdravi. Zobki gospoda Dinozavra pa niso taki!
Dedi že leta in leta sestavlja imeniten avto, ki ga vsi občudujejo. Lili si zelo želi z njim na izlet v vodni park. Z bratom Hugom in očkom se res odpravijo tja. A kaj, ko dedi o tem nič ne ve …
V nanizanki Kozmo spremljamo Robbeja, njegovega bioničnega psa Kozma in Robbejevo prijateljico Ellis; skupaj raziskujejo prestopke in pomagajo ljudem.
Robbe s starši živi na barki, kjer ima svojo kajuto s skrivno opremo, s katero z Ellis sledita Kozmu in ga usmerjata. Skozi Kozmove oči lahko opazujeta svet in preiskujeta sumljive stvari. Kozmo pa ni bionični pes od nekdaj. V usodni nesreči je bil hudo poškodovan in otroka sta mu v Bionicelu, službi Robbejeve mame, z bioničnimi vsadki skrivaj rešila življenje. Toda to skrivnost sta obdržala zase.
Osebno razmišljanje, ki ga avtor sam tudi interpretira. Nagovori se osredotočajo na bivanjska vprašanja s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.
Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference, bo nagovoril vernike in vse prebivalce Slovenije. V svetopisemskih besedah in duhovnem izročilu Cerkve bo iskal odgovore na moralna in religiozna vprašanja, ki si jih postavljamo v času pandemije.
V soboto, 11.4.2020, je umrl msgr. Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof metropolit. V oddaji In memoriam bodo o njem spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in bližnji.
Nadškof Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno Goro kot zadnji od treh otrok v kmečki družini. Papež Janez Pavel II. ga je 25. oktobra 2004 imenoval za ljubljanskega nadškofa metropolita. Msgr. Uran je bil 34. rezidencialni škof ljubljanske nadškofije peti metropolit v zgodovini ljubljanske nadškofije.
Zaradi izrednih razmer koronavirusa bo pogreb v družinskem krogu v ljubljanski stolnici. Ko bo nevarnost virusa minila, bo zanj opravljena slovesna maša zadušnica v ljubljanski stolnici.
Studijski posnetek Beethovnove Violinske sonate št. 5., op. 24 sta izvedla violinistka Vesna Velušček in pianist Klemen Golner. Popeljala sta nas skozi cikel štirih kontrastnih stavkov, od vedrega in pomladno obarvanega prvega stavka, zamišljenega, skoraj religioznega Adagia in hitrega, nevihtnega Scherza do zaključnega stavka, v katerem spet posije toplo pomladno sonce. Vizualna podoba je nastala v sodelovanju režiserja Aljaža Bastiča, scenografke Urške Dolinar in grafičnega oblikovalca Simona Luznarja. Režiser posnetka je Aljaž Bastič, urednica oddaje Danica Dolinar.
Vizualizacija našega vrhunskega komornega zbora AVE v režiji Klemna Dvornika, posneta v slikovitem kraju Crngrob. Uživali boste lahko v glasbi skladatelja Lojzeta Lebiča (Luba vigred se rodi). Urednik oddaje Daniel Celarec.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Slovenski pozdrav DOMA nastaja s pomočjo posnetkov, ki jih glasbeniki pošiljajo od doma. Tokrat smo na daljavo obiskali tudi nekaj domov za starejše in izpolnili nekaj glasbenih želja. V velikonočnem času nas bo pozdravil tudi župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob. Darja Gajšek doma pripravlja velikonočna jedila, oddajo v studiu povezuje Blaž Švab.
Globoko v brkinskih gozdovih smo obiskali obnovljeno partizansko bolnico Zalesje, ki predstavlja spomenik človečnosti in humanosti. Dokumenti pričajo, da se je v nje vse od kapitulacije Italije leta 1943 pa do novembra leta 1944 zdravilo več kot 207 ljudi, pri čemer jih je umrlo samo pet.
Glede na to, da je bila žganjekuha vedno sestavni del preživetja kmetij, smo v Sabonjah obiskali kmetijo, kjer se še vedno po starem kuha avtohtoni Brkinski slivovec. Slednji je poleg kraškega brinjevca posebnost med žganji, saj nosi zaščito z geografsko označbo. Za konec pa smo še preverili, kakšne so potovalne navade, v digitalno tehnologijo rojene generacije Z kot naslednice milenijcev.
Moški se po brodolomu brez veščin v preživetju znajde na oddaljenem otoku, kjer sčasoma podleže občutkom osamljenosti, besa in melanholije. Upanje mu daje le leseni splav, ki ga neumorno gradi za pobeg z otoka. Ko je splav končan in z njim odplove, ga v zalivu opazi velika rdeča želva, ki mu plovilo uniči. Potem ko brodolomec nekajkrat popravi svoj splav in ga isto morsko bitje ob vsakem poskusu pobega uniči, želvo v besu napade in ubije. Impulzivno dejanje kmalu začne obžalovati. Nato se zgodi čudež: iz oklepa mrtve želve prileze ženska. Brodolomec in ženska si na samotnem otoku delata družbo, nato se zaljubita in dobita otroka.
Izvirni naslov: LA TORTUE ROUGE / Koprodukcijski film, 2016 / Režija in scenarij: Michael Dudok de Wit / Skladatelj: Laurent Perez del Mar
Bernarda in Jože v tokratnem velikonočnem popoldnevu gostita spoštovano sestro in televizijsko voditeljico Romano Kocjančič ter župnika Martina Goloba. Oba gosta preko različnih medijev nagovarjata z vedno lepo besedo in velikim srcem, Martin v teh dneh še posebej izbira besede, da krepi pogum poslušalcev svetih maš prek modernih tehnologij. Zapela nam bo Nuša Derenda v spremljavi svoje družine, v studiu pa gostimo Jokerja razvedrilnega programa TVS, Maria Galuniča. Jože je ves teden pregledoval zabavne vsebine, ki nastajajo v korona časih, »da se nam nebi sfuzlalo«, žreb pa bo določil komu gre v roke družabna igra Male sive celice.
Muk in Lucijan sta na Japonskem. S prijateljico Miko v parku praznujeta hanami, praznik cvetočih češenj. Lucijan išče najlepše češnjevo drevo, umetniku pa načrte prekriža vrana, ki odnese fotoaparat.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Živimo čas množice informacij in dogodkov. Nekateri se izkažejo za muhe enodnevnice. Kaj pa v resnici zaznamuje teden ali kroji prihodnjega? V oddaji, ki se poglobi v bistvu stvari. Vsako nedeljo po televizijskem Dnevniku.
Politično s Tanjo Gobec.
Urednica oddaje Nataša Rijavec Bartha.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
PREOBRAZBE
Elena in Lila sta zdaj že najstnici, a njun odnos je skrhan. Lila preživlja dneve v delavnici, kjer pomaga očetu in bratu Rinu, ali se druži s Carmelo, Elena pa se posveča šoli. Nekega dne razvpita brata Solara zvlečeta Antonievo sestro Ado v avto in jo odpeljeta. Ko se vrnejo, se Antonio razjezi, brata Solara pa ga grdo pretepeta. Elena se vpiše v knjižnico in kmalu dobi vabilo na podelitev nagrad za najzvestejše bralce. Na prireditvi ugotovi, da Lila strastno prebira knjige. Elena po podelitvi poklepeta z učiteljico Olivierovo, ki jo prepričuje, da se mora vpisati na licej. Naslednji dan se Elena in Pasquale odpravita k Lili v delavnico, da ji odneseta knjižne nagrade. Po Pasqualejevem odhodu Lila in Rino pokažeta Eleni svoj skrivni projekt.
Na velikonočno nedeljo, največji krščanski praznik, je voditelj dr. Jože Možina pred mikrofon povabili karizmatičnega duhovnika mlajše generacije p. dr. Andraža Arka iz reda frančiškanov. Z njim smo se pogovarjali pred »njegovo«, Plečnikovo cerkvijo sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani, ki kot vse cerkve po svetu še ostaja zaprta. Dr. Arko je uvodoma delil svoj pogled na stanje epidemije, ki je seveda velika preizkušnja, hkrati pa priložnost za vpogled vase, za duhovno rast in preobrazbo, ne le vsakega od nas ampak tudi cerkve, ki jo teži veliko balasta in napak. Za družine, ki so sedaj veliko skupaj, je to nova priložnost za poglobitev oz. obuditev odnosov, pa tudi za celjenje ran iz preteklosti, ki so pač del življenja.
Velika noč je za p. Andraža temeljno sporočilo, saj oznanja, da smrt nima zadnje besede, pač pa jo ima življenje. V pogovoru se p. Arko dotakne trpljenja kot nečesa, kar je neizbežno in čemur ni mogoče ubežati. V današnjem pogosto pomehkuženem svetu ljudje težimo le h končnemu rezultatu oz. uspehu, trnova pot do tega, ki jo predstavljajo preizkušnje, pa nam je pogosto pretežka, pravi dr. Arko in dodaja: »Imeti se fajn, uživati, biti super. Ampak do tega veselja lahko pridemo le, če sprejemamo tudi stiske, preizkušnje, trpljenje kot sestavni del našega življenja, še več, da nas kriza in preizkušnja preoblikujeta, da skozi trpljenje in preizkušnjo pridemo na nov, globlji nivo življenja.« Dr. Andraž Arko poudarja, da je treba »umreti« tudi v sebi, v svojem egu, da lahko potem korenito izboljšamo katerikoli odnos.
Značilnost sodobnih ljudi je pogosto prevladujoča potreba po javni prepoznavnosti in veljavi, na primer na družbenih omrežjih. V ozadju te velike želje pa dr. Arko vidi hrepenenje po tem, da bi bil človek, posameznik, deležen potrditve, da bi mu nekdo končno povedal, da nekaj velja, da je prav naredil oz. da ga ima nekdo rad: »Sem 12 let duhovnik, pa sem v svojemu življenju že vse prevečkrat srečal ljudi, ki jim je manjkalo to, da bi jih nekdo potrdil in jim rekel, da jih ima rad.« Sedanja kriza zaradi epidemije poleg stisk prinaša tudi zglede, ki navdihujejo in dajejo upanje za prihodnost: »Mislim, da se preobraža, kar se sedaj dogaja, ko se odpirajo srca ljudi, ko grem onkraj sebičnosti svojega dobrega počutja in lahko pomagam drugemu.«
Dr. Arko se na koncu dotakne tudi problema slovenske razdvojenosti, ki ga posebej žalosti. Meni, da smo maloštevilen narod, ki si tega ne more privoščiti, saj bomo preživeli le enotni.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Dokumentarni film Alejandra odstira zgodbo uspešne in ugledne argentinske pisateljice Alejandre Laurencich.
Portretiranka je z lastno ustvarjalnostjo oživila svoje slovenske korenine, s tem pa uspela zacelíti s trpljenjem in odrekanjem zaznamovan emigrantski družinski spomin. Vendar je to le ena od plasti njene osebnosti in identitete. S pisateljico potujemo skozi prostore in kontekste njenega bivanja in delovanja, na sledi polnokrvne življenjske vpetosti ustvarjalnega človeka.
V glasbeni vizualizaciji, ki so jo posneli v slikovitem okolju Gradu Turjak, predstavljajo tenorista Branka Robinšaka. Robinšak, eden najvidnejših slovenskih opernih pevcev, je študiral na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Evi Novšak Houški, na salzburškem Mozarteumu in se kasneje še dodatno izobraževal pri slovitem italijanskem tenoristu Francu Corelliju. Posebna ljubezen Branka Robinšaka so Verdijeve opere, tokrat predstavlja odlomek iz skladateljeve manj znane oper Dva Foscarija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jan Zakonjšek, direktor fotografije Andrej Lupinc.
Oratorij Mesija je eno najbolj popularnih vokalno-instrumentalnih del vseh časov. Nastalo je pod peresom poznobaročnega skladatelja Georga Friedricha Händla. Händel je oratorij Mesija napisal v treh tednih, krstno pa je bil izveden 13. aprila leta 1742 v Neal's Music Hall v Dublinu. Kot je po krstni izvedbi oratorija zapisal Dublinski dnevnik, so "Mesijo tudi strokovnjaki priznali za najlepše glasbeno delo, kar smo jih kdaj slišali". Oratorij je zgrajen iz treh delov in opisuje prihod Jezusa, njegove čudeže, križanje, njegovo vstajenje ter zmago nad smrtjo in grehom. To baročno mojstrovino so Simfoniki RTV Slovenija izvedli v Dvorani Slovenske filharmonije s Komornim zborom RTV Slovenija in priznanimi solisti: Marto Močnik Pirc, Barbaro Jernejčič-Fürst, Timom Ribičem in Jožetom Vidicem.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Živimo čas množice informacij in dogodkov. Nekateri se izkažejo za muhe enodnevnice. Kaj pa v resnici zaznamuje teden ali kroji prihodnjega? V oddaji, ki se poglobi v bistvu stvari. Vsako nedeljo po televizijskem Dnevniku.
Politično s Tanjo Gobec.
Urednica oddaje Nataša Rijavec Bartha.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
