Učiteljica mora za hip iz razreda in poprosi Milana, da medtem poskrbi za mir in tišino. Sošolci mu seveda pri tem nagajajo, a Milan se znajde – čisto potiho jim začne pripovedovati zgodbico in vsi mu prisluhnejo …
Lojzek in Pika v morski plitvini nabirata školjke. Piki ena od njih po nesreči pade v vodo med skale. Zelo rada bi jo spet našla, a ne more do nje. Lojzek zato nariše hobotnico, ki lahko smukne skozi vsako špranjo.
Zima je. Ava, Riko in Teo bi radi s prijateljem polhom uživali v zimskih radostih, toda tega zimsko spanje premaga na vsakem koraku, prav kmalu pa se enako godi tudi s Teom.
Mandi in Pipi dobita paket. V njem je otroško igralo. Brž ga sestavita, a zakaj se maje? Pipi najde navodila, vendar mu jih odnese veter. Prijatelja bosta morala združiti moči in napeti možgančke.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Vse kaže, da bo deževalo, zato Malčki poiščejo zavetje. Klobučnik se gre gugat in Švigec ga opozori, naj se primerno obleče. Klobučnik opozorila ne upošteva. Igra se v dežju in začne kihati. Ko se pokaže sonce, ga zebe, zato si nadene pulover. Kmalu mu je tako vroče, da se začne potiti. Vročino ima. Morda je staknil prehlad. V vsakem vremenu se je treba primerno obleči, mu reče Švigec. S Piščkom se igrajo, kako izbrati vremenu primerno obleko. Klobučnika je izučilo: Naslednjič bom razmislil, kako se obleči, jutri pa bom raje ostal doma, da pozdravim prehlad.
V Čarnem zalivu dežuje, zato so se vsi zbrali Pri Nani. Ker streha pušča, se Brin odloči, da jo bo popravil. Toda plezanje po mokri strehi je nevarno opravilo!
Rija in Krokodil gresta v gozd nabirat kostanj. Rija ga svari, naj se držita potke, da se ne bi izgubila. Ko pa se sama znajde na preprogi vabljivega kostanja, pozabi na vse. Kostanju se ne more upreti, zaide s potke in se izgubi. Krokodil ji priskoči na pomoč, da najdeta pot domov.
Žan je opazil, da so v njegovem novem mestu vsi pripravljeni pomagati.
Boris in Doris Žanu razložita, da so škratje pravljična bitja, ki pomagajo ljudem. Žan je nad tem navdušen in se odloči, da bo tudi sam postal škrat za en dan in bo pomagal medvedom, Boris pa se mu seveda pridruži. A kljub trudu medvedom nista ravno v pomoč, saj se jima vedno kaj ponesreči. Nato Žan stisne Mislija in se domisli, da lahko medvedom pomagata tako, da jih razveselita in spravljata v smeh.
Bubi na obali jezera opazuje poskočnega žabca, pri tem pa zagleda nenavadne ribice. Žabec ji pojasni, da so njegovi bratci. Pove ji, da je bil sprva tudi sam taka ribica. Bubi je navdušena nad preobrazbo. Odloči se, da se bo spremenila v slona. Bibi dvomi, Bubi pa je odločna. Sovice poiščejo slončka, a ta jim pove, da ni bil niti sovica, niti se ni izvalil iz jajčka. Bubi je razočarana, ker se ne more preobraziti, a jo Bibi in Boni tolažita, da je ljubka mala sovica. Bubi misli, da se je žabica prej z njo pošalila, zato se preobleče v slončka: ušesa iz listov, trobec iz rožic in vejica za rep. A žabec jim pojasni, da ni šlo za šalo, ampak da je bil v resnici paglavec, ko je bil majhen. Doma v gnezdu sovice pripovedujejo mami in očku o preobrazbah in Bubi spozna, da je prav rada ljubka mala sovica.
Hrustko nima ničesar na svetu raje kot svojo dragoceno palico. Zakoplje jo na varno ob vodno kotanjo. A naslednje jutro se ne more spomniti, kje, zato divje koplje, da bi jo našel. Trobka in Skok mu poiščeta druge palice, a ga ne moreta premotiti. Skopal je že pravi labirint, v katerega se ujameta Trobka in Skok. Bosta našla pot iz njega?
Pepa in njeni prijatelji imajo igralno urico. Gospa Gazela jim predstavi novo učenko, slončico Sonjo. Sonja zna dobro zlagati kocke in s svojim rilcem glasno trobi.
Fredi ureja klubsko hišico, zato trening prevzame Pikec. Soigralce mora naučiti metanja. Odloči se, da jim bo vse natančno opisal, a prijatelji ga razumejo šele, ko jim met pokaže. Včasih se največ naučimo z vajo.
Lili bo zaradi Pernarčičeve trgovine morala zapreti svojo čajnico, zato Kalimero s prijatelji iz DoVinčijevih orgel naredi strojček za sladoled. Ali bodo prodali dovolj sladoleda, da bo Lili čajnico lahko obdržala?
Zajček Rjavček in Poljska miška se neke jasne pomladne noči poskusita dotakniti zvezde na nebu. Plezata višje in višje, a čudovite zvezde ne dosežeta. Se ima bo želja izpolnila?
Zafrk bere pravljico o hrabrem vitezu, ki je ukrotil zmaja in ga jezdil vsepovsod. Zaradi tega si tudi sam zaželi zmaja. Robotki mu nekaj podobnega najdejo na otočju, kjer živijo veliki varani. Zafrk je navdušen, toda čaka ga veliko presenečenje.
Silvestrovo je. Reaktivčki se navdušeni odpravljajo v London. Tam bodo novo leto pričakali ob zvokih Big Bena, zvona v zvoniku ob parlamentu. V bližini pa je tudi Zafrk, ki bi rad zaspal. Zvonjenje ga tako moti, da robotkom ukaže, naj se zvona znebijo.
Ko se na podstrešju ugasne luč, Manco postane zelo strah. Predstavlja si, da so tam duhovi. Vila Mila ji razloži, da mora strah premagati, drugače se bo tako razbohotil, da je ne bo nikoli več izpustil iz rok, in Manca spozna, da je močnejša od strahu.
Sestri, ki jima je oče zapustil odpad in dolgove, se odločita ukrasti biser, da bi si s tem opomogli. Toda dragi kamen jima pade v pasjo skledico in poje ga prav psiček lastnikov bisera. Poskušata ga ujeti, toda mali kosmatinček se zateče h Kozmu, ki se ravno vrača iz trgovine.
Kako lep sončen dan, popoln za skok v morje! Zvitorepec na plažo povabi svoja prijatelja. Ampak Lakotnik ne zna plavati. Raje ostane na kopnem in se trudi zakopati v vroč pesek. Med kopanjem najde skrivnostno steklenico s še bolj skrivnostnim zemljevidom. Morda jih pripelje do zaklada! Prijatelji se ga nemudoma odpravijo iskat. Ne vedo pa, da jih nekdo opazuje izza skale ...
S kakšnimi izzivi se spoprijemajo invalidska podjetja na odprtem in vse bolj konkurenčnem trgu in kakšne ukrépe lahko sprejme država za zmanjševanje brezposelnosti med invalidi? Odgovori v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, kjer bomo predstavili dve uspešni invalidski podjetji: Birografiko Bori s 40-letno tradicijo zaposlovanja najtežjih invalidov in Železničarsko invalidsko podjetje, ki daje delo 335 invalidom.
Ali se v sodobnem svetu vzpostavlja nadzor nad posameznikom? In se manipulirani posasmeznik, ki je brez upanja, zateka v doping (droge, alkohol, igre, socialni mediji) in šoping (neusmiljeno nakupovanje). Kje je tu svoboden človek v odnosu do preseženega? Razmišlja Mihael Weber.
Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference, bo nagovoril vernike in vse prebivalce Slovenije. V svetopisemskih besedah in duhovnem izročilu Cerkve bo iskal odgovore na moralna in religiozna vprašanja, ki si jih postavljamo v času pandemije.
Tokrat nas je pot tradicionalnega pomladanskega romanja, ki so ga že šestindvajsetič skrbno pripravili v potovalni agenciji Quo vadis, popeljala v kraje, prepojene ''s svetostjo''. V duhu svetega Alojzija Gonzage smo raziskovali sever Italije, posejan z mogočnimi benediktinskimi samostani, in obiskali očarljiva mesta: Castiglione Delle Stiviere, Cremono, Nonantolo, Modeno in San Benedetto Po. Pojdite z nami tudi vi …
Pred slovenskimi sadjarji je še eno zahtevno in težko leto, saj jim je v zadnjih 4 letih, pridelek že tretjič oklestila pozeba. Ob tem pa so na ozimnih žitih, zelenjadnicah in travinju, že vidne tudi prve posledice suše, ki traja od lanskega novembra. V Smolniku na Pohorju imajo kmetije že desetletja velike težave z divjadjo. Že pred izbruhom epidemije s corona virusom je naša ekipa obiskala Turistično kmetijo Žurej na Kozjanskem.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Ob dnevu boja proti okupatorju: mladinska pustolovščina o begu pred nacisti.
Maurice in Joseph sta najmlajša sinova v pariški judovski družini. Njun oče je lastnik brivnice, mati pa je violinistka. Pariz nenadoma okupira nacistična vojska. Oče sinovoma zabiča, da ne smeta nikomur povedati svojega pravega imena in naslova. Nato ju pošlje na pot proti osvobojenemu ozemlju v Nici. Ko se fanta tam združita s preostankom družine, jih spet obkolijo Nemci in prisiljeni so k ponovni ločitvi in begu. Maurice in Joseph mladost preživita tesno drug ob drugem, na begu po vsej Franciji. Ker ne smeta zaupati nikomur razen sebi, se morata zanašati predvsem na svoje veščine in iznajdljivost.
Izvirni naslov: UN SAC DE BILLES / Koprodukcijski film, 2017 / Režija: Christian Duguay / Scenarij: Jonathan Allouche / Igrajo: Dorian Le Clech, Batyste Fleurial, Patrick Bruel
Bernarda in Jože tokratno nedeljo gostita komika in Ježkovega nagrajenca Tilna Artača. Katerega od njegovih likov bo Bernarda naslavljala, še ni znano, iz morebitnih zagat pa ji bo pomagal instrumentalistični del zasedbe Mala terasa in scenarist oddaje Kaj dogaja, Igor Bračič. Veselimo se vedno optimističnega pozdrava igralke Lare Jankovič in udarnega napeva Ženskega pevskega zbora Kombinat. Dolg je dolg, pravi Maja Pinterič, ki bo v živo izzvala svojega prijatelja Lovra Prešička, očaral, če ne začaral, pa nas bo Magic Aleksander.
Muk in Lucijan sta v Avstraliji. Pomagala naj bi Ernestu, ki čisti mah na petroglifih, na koncu pa Lucijan med delom posname zelo izviren glasbeni spot za Valabije.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Živimo čas množice informacij in dogodkov. Nekateri se izkažejo za muhe enodnevnice. Kaj pa v resnici zaznamuje teden ali kroji prihodnjega? V oddaji, ki se poglobi v bistvu stvari. Vsako nedeljo po televizijskem Dnevniku.
Politično s Tanjo Gobec.
Urednica oddaje Nataša Rijavec Bartha.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
ČEVLJI
Odnos med Lilo in Rinom je vse bolj napet, ker se Lila noče več posvečati njunemu skupnemu projektu. Rino nazadnje brez Liline vednosti očetu podari čevlje, ki sta jih naredila, a ga očetov odziv močno razočara in razjezi. Nekoč se Elena in Lila z druščino odpravita v mesto na sladoled, a se večer slabo konča. Marcello, ki je že dolgo zaljubljen v Lilo, pridobi Rinovo in Fernandovo zaupanje ter začne prihajati k njim domov. Prinaša jim najrazličnejša darila, da bi se jim prikupil in osvojil Lilino srce, čeprav ga Lila ves čas odločno zavrača. Marcello nekega večera celo prosi, da mu pokažejo Liline in Rinove čevlje, to pa naposled povzroči prepir v družini. Učiteljica Olivierova se s sestrično Nello dogovori, da bo Elena lahko čez poletje pri njej na Ischii, če bo v zameno opravljala gospodinjska dela.
V tokratnem intervjuju je dr. Žiga Turk, ki velja za enega najbolj avtonomnih intelektualcev pri nas, poleg svojega poklicnega profesorskega dela na gradbeni fakulteti v Ljubljani orisal tudi svoj pogled na zdajšnje razmere v državi na področju politike in medijev. Njegova stališča so posebej zanimiva zato, ker odstopajo od glavnega medijskega toka, za katerega Turk meni, da je sestavni del histerije, ki želi zrušiti trenutno vlado ne glede na to, da deluje uspešno. »Mene čudi, od kot ta popadljivost, to histerično nasprotovanje vsemu, kar vlada naredi. Se mi zdi, da to sodi v slovenski vzorec neverjetne nestrpnosti, ki vztraja v delu slovenskega političnega prostora do tega, kar ni del pridobitev revolucije, če najbolj na kratko povem,« pravi Turk in dodaja, da bi od resnih državljanov pričakovali konstruktivno držo in ne destrukcije za vsako ceno.
Ob nizu razlogov za take razmere prof. Turk poudarja, da je dominanten medijski prostor v 90 odstotkih prežet z enim pogledom na svet, kar ustvarja medijsko konstrukcijo realnosti, ki je v domeni slovenske levice. Ta je po prepričanju dr. Žige Turka zdaj, ko boj za delavske pravice ni več aktualen, našla svoj politični motiv v antijanšizmu. Janez Janša po prepričanju gosta stoji na točki, »v kateri se simbolno skoncentrira vse tisto, kar pridobitvam revolucije v Sloveniji ni všeč«. Razlog, zakaj pri tem sodeluje tudi dobršen del medijev, vidi dr. Turk najprej v kadrovski politiki, ki se vleče še iz časov enoumja. Po drugi strani pa ugotavlja, da so mediji v krizi, saj se množica uporabnikov seli na splet, mediji pa vidijo eno od možnosti preživetja v tem, da utrjujejo predsodke. Gost poziva k pluralizaciji medijev, pri tem pa je posebej pozoren na poskuse cenzure pod krinko preganjanja sovražnega govora, lažnih novic in podobnega. Poglavitno pričakovanje državljanov od politike je, da imajo kompetentno vlado, ki kakovostno opravlja svojo funkcijo v dobro ljudi. Sedanji vladi pripisuje, da vleče dobre in učinkovite poteze, kar se utegne po Turkovem prepričanju maščevati tistim, ki širijo protivladno histerijo.
Po njegovem je odgovornost tako vladajočih kot opozicijskih politikov in tudi novinarjev, da preprečijo hujskanje in sistematično ščuvanje, kakršnemu smo priča zdaj: »Pomembno je, da države vstopamo v to krizo malo bolj složno, ne pa da imamo občutek, da nekateri komaj čakajo, da bi prišlo do kaosa, v katerem bi lahko dosegli spremembo režima tako, kot so že enkrat v letih '41, '42 poskušali. Povezanost in sloga – to je v teh razmerah pomembno.«
Dr. Turk upa, da se bodo razmere glede pandemije umirile, vendar opozarja na sicer majhno verjetnost, da se to ne bo zgodilo, in v tem primeru so posledice lahko katastrofalne. »Zato se je treba pripraviti, kako bomo na tej barki skupaj, kako bomo složni, kako bomo drug drugemu pomagali, ne pa drug drugega metali v morje.« Kot orodji za spopad s krizo vidi dr. Turk tudi ponižnost in hvaležnost, pozabljeni vrlini, ki ju v pogovoru na zelo zanimiv način naveže na sedanje razmere.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Dokumentarni film, ki nam približa Kocbeka kot pesnika, v katerem je skrit ves Kocbekov človek.
Kadar bralec, ki ima vsaj malo zgodovinskega spomina ali znanja, seže po Kocbekovem delu, se kar iznenada, hote ali nehote, skupaj s pesnikom znajde pogreznjen v zgodovino. Kako to, da ga branje dnevnikov, esejev in novel, da, celo pesmi sili v zgodovinski dialog z avtorjem?
Slovenski narod je stopil v dvajseto stoletje brez demokratične izkušnje, obremenjen z zagatno dediščino klerikalizma in skromno svobodomiselno tradicijo. Kocbekov čas, zaznamovan z dvema totalitarizmoma, fašizmom in komunizmom, je zato poln travmatičnih trenutkov, prelomnih dogodkov in usodnih odločitev. Nanje se Kocbek ni samo dejavno odzival, ampak jih je s svojo stvariteljsko vnemo tudi sprožal. Tako je njegova umetniška, intelektualna in politična usoda tesno povezana z vsemi vozli in ranami narodove polpretekle zgodovine, z vsemi vprašanji, na katera še nismo dobili polnih odgovorov.
O Kocbeku se sicer zdi, da vemo mnogo: tu so njegovi dnevniki in njegovo zbrano delo, ki ga je pronicljivo in v spoštovanja vrednem obsegu uredil in komentiral dr. Andrej Inkret. Našel je tako rekoč vse, kar je bilo relevantnega o Kocbeku zapisanega, od zasebnih pisem do partijskih in udbovskih zapisnikov. Našel je vse, kar je dostopno. Kajti tisti Kocbekovi dnevniki, ki so nekega poletja izginili iz pesnikovega zaklenjenega stanovanja, so očitno poniknili v policijskih arhivih. Samo upamo lahko, da ne za zmeraj.
Vse dosegljivo gradivo je bilo na voljo tudi za pričujoči film. Njegova posebnost - in mogoče je to prednost - je v tem, da je bil čas za izrabo te kompleksne in bogate snovi omejen na devetdeset minut. Še več: vsemu že zbranemu so avtorji dodali pričevanja Kocbekovih sodobnikov: sinov, prijateljev, znancev, pesniških kolegov in zgodovinskih razlagalcev. In pričevanje njegovega najzvestejšega prijatelja, pisatelja Borisa Pahorja. In nastala je zgodba Kocbekovega pogreza v zgodovino.
Monika Bohinec je slovenska mezzosopranistka mlajše generacije, ki si s številnimi vrhunskimi nastopi na opernih in koncertnih odrih uspešno utira pot k svetovni operni karieri. Od septembra 2011 dalje je stalno angažirana kot solistka v dunajski Državni operi.
Z Moniko Bohinec smo televizijsko upodobili tudi njeno odlično interpretacijo arije o iz opere Adriana Lecouvreur. Arijo spremlja simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Lorenza Castriote.
Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Marko Kočevar, režiser Klemen Dvornik.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Živimo čas množice informacij in dogodkov. Nekateri se izkažejo za muhe enodnevnice. Kaj pa v resnici zaznamuje teden ali kroji prihodnjega? V oddaji, ki se poglobi v bistvu stvari. Vsako nedeljo po televizijskem Dnevniku.
Politično s Tanjo Gobec.
Urednica oddaje Nataša Rijavec Bartha.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
