Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Ustvarjalci oddaje Osvežilna fronta so v karanteni, kar od doma, za letošnje maturante pripravili posebno oddajo. Velik del oddaje so namenili maturitetnemu eseju, najbolj pogostim napakam in ocenjevanju, ter Ivanu Cankarju in njegovi dramatiki. Zbrali so tudi informacije Nacionalnega inštituta za javno zdravje o ukrepih, ki jih morajo maturanti upoštevati pri pisnem opravljanju mature. Ob številnih informacijah bo oddaja, ki bo premierno na sporedu 25. maja 2020, tudi tokrat začinjena s humorjem, ki bo mlade v teh napetih tednih vsaj malo sprostil.

V zadnjih desetih letih je raziskovanje vesolja neverjetno napredovalo in doseglo številne uspehe. Prvič so zaznali gravitacíjske valove. Izjemen dosežek je bila tudi prva fotografija okolice črne luknje. Dobili smo 3D-zvezdno karto z milijardo zvezd. Še en velik dosežek pa je uspel satelitu Planck, ki je s teleskópom iskal odgovor na vprašanje, iz česa je sestavljeno naše vesolje. Prvi umetni Zemljin satelit je leta 1957 izstrelila Sovjetska zveza, pred desetimi leti pa je okoli Zemlje krožilo že približno 800 delujočih satelitov. Danes jih je že 2200, izstrelitev še 12.000 novih pa načrtujejo različne države. Med njimi je tudi Slovenija, ki naj bi izstrelila prva dva svoja satelita. Vabljeni k oglédu oddaje Ugriznimo znanost.

(Ne)premišljeno sproščanje ukrepov. "Narave ne damo!" Spregledani otroci. Lepo je biti mlad. Kdaj spet na koncert?

V nacionalnem tednu prostovoljstva v ospredje postavljamo zgodbe Romov prostovoljcev. Predstavljamo tudi zgodbo romske mame, ki se je uspešno soočila z izobraževanjem na daljavo svojih treh šoloobveznih otrok. Preverjamo še razmere v romskih naseljih na Madžarskem in Slovaškem ter v katerih narečjih romskega jezika je izšla zloženka z ukrepi in nasveti za zajezitev epidemije novega koronavirusa.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Skupaj z mačjim degustatorjem Inetkom smo preverjali, kakšna je primerna in zdrava hrana za mačke. Predstavljamo pasmo psov – aljaški malamut. Oglasili smo se v CPU Ormož in dobili idejo, kako izdelati živalska ležišča iz odsluženih avtomobilskih pnevmatik, Spoznavamo malo uharico in svetujemo kako postopati, če naletimo na zapuščenega mladiča. Obeležili smo izpust risa Borisa v slovenske gozdove. Obiskali smo zavetišče za živali Zonzani in predstavili nekatere živali, ki iščejo svojega človeka in svoj dom. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

V izboru si oglejte najboljše razprave preteklega tedna. V oddaji "Zadnja beseda!" se sicer vsak ponedeljek in petek za okroglo mizo zberejo štiri dame, vsaka s svojim izrazitim karakterjem, in na poljuden način komentirajo aktualna dogajanja z najrazličnejših področij. Da je vse skupaj še bolj zanimivo, v svojo družbo vsakič povabijo tudi posebnega gosta. Z njimi se boste lahko strinjali ali pa ne, vsaka ima namreč svoje mnenje. Katera pa bo imela zadnjo besedo?

Človekovo telo je sofisticiran sistem, ki za znanost v marsičem ostaja skrivnost. Tridelna dokumentarna serija z vrhunsko grafiko pokuka človeku pod kožo in prikaže presenetljive biološke procese, ki nam omogočajo rast, preživetje in učenje.

1. del: Rast
Človek med odraščanjem doživi tako korenito preobrazbo kot nobeno drugo bitje na Zemlji. V prvem delu serije Skrivnosti človeškega telesa bomo izvedeli, kako je rast povezana z obnavljanjem telesa in zakaj je naše otroštvo daljše kot pri drugih živalih. Spoznali bomo skupnost mikroorganizmov, ki jih vse življenje gojimo v sebi. Videli bomo tudi prvi posnetek trenutka, ko se srečata jajčece in semenčica.

Urh je organiziral racijo v skladišču, ki ga za svoje posle uporablja Irena. Sara je razpeta med svojo družino in Lukom. Mare je še vedno pogrešan, upanja, da je živ, je čedalje manj. Racija na prvi pogled uspe, slavje na policijski postaji ob uspešni akciji pa prekine zelo nepričakovan gost. Dogajanje se približuje dokončnemu razpletu. Kdo bo ostal na Bledu? Kdo na prostosti?

OSKRBA ŽIVIH MEJ
Sebastjan Lipar predstavi, kako neguje 7 različnih rastlin, ki jih uporablja za živo mejo. Med njimi so liguster oz. navadna kalina, mulenbekija in bršljan.
VRTIČKI V ZABOJČKIH
Irena si je vrtiček uredila v gajbicah in koritih. Zdaj ji že zorijo jagode, bolje kot presajene z vrta uspevajo nove sadike.
V primerjavi s solato v visoki gredi, je v gajbici slabše uspevala, cvetna glavica brokolija pa se dobro razvija.
VRTIČEK GLEDALKE MARIJE
Čeprav majhnem, pa na vrtu gledalke Marije z Dolenjskega raste vse, kar potrebujeta z možem. Tokrat je pobirala česen. Pri vrtnarjenju upošteva kolobarjenje. Škarpa je polepšana z okrasnimi cvetlicami.
RDEČI POLŽI NA VRTU
Znova se lotevamo teme, ki te dni pesti mnoge vrtičkarje: rdeči polži. Snedejo nam komaj posajemo solato, še blede jagode, liste teloha. Miša Pušenjak prisega na pozno večerno ali zgodnje jutranje pobiranje polžev, ob uporabi še drugih metod, da jih odženemo z vrtov.
RAZMNOŽEVANJE VODNIH RASTLIN
Zdaj ko vznika življenje v močvirjih in ribnikih, je pravi čas za razmnoževanje vodnih rastlin. Te vodnim živalim nudijo hrano in zavetje, obenem pa čistijo vodo. Med njimi so bičje, rogoz, lokvanji in lotosi, ki se kot naravni okras ogledujejo na gladini manjšega ribnika v Rifniku.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Bajramska molitev v Islamski skupnosti v RS

Z našo kamero smo v nedeljo, 24. maja zabeležili bajramsko molitev, ki so jo ob koncu postnega meseca pripravili v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. Zaradi ukrepov za preprečitev širjenja okužbe z novim virusom je potekala v ožjem krogu predstavnikov Islamske skupnosti v Sloveniji.

Alen Ožbolt je priznan slovenski umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od sredine 80. do sredine 90. let je deloval v priznanem umetniškem dvojcu Veš slikar svoj dolg, ki je bil znan po prostorskih slikah – novosti na likovnem prizorišču.
Srečko Kosovel velja za velikega slovenskega avantgardnega pesnika z začetka 20. stoletja. Čeprav je umrl zelo mlad, star komaj 22 let, je zapustil izjemen pesniški opus. Obiskali smo njegovo domačijo na Krasu.
Škocjanske jame veljajo za zelo posebne kraške jame. Po več kot sto letih so v tem največjem slovenskem podzemnem kanjonu na svetu ponovno odprli pot, po kateri so nekoč hodili prvi obiskovalci jame – Hankejev kanal. Ta je primeren le za tiste, ki se ne bojijo višine in so fizično dovolj pripravljeni.
Bohinj velja za zeleno oazo Triglavskega narodnega parka. Tu se je ohranilo tudi veliko tradicionalnih veščin in značilnih izdelkov iz preteklosti. Nadeli so jim blagovno znamko Bohinjsko in jih tako predstavili širnemu svetu.
Smaragdna reka Soča je izjemen naravni biser slovenskega alpskega sveta, ki s svojo značilno zelenomodro barvo, brzicami in tolmuni navduši vsakogar. Obiskali smo znamenite zgodovinske mostove, ki prečkajo to prelepo reko.

***

Alen Ožbolt is a prominent Slovenian artist and Professor at the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana. From the mid-1980s to the mid-1990s, he was part of the renowned duo of artists Veš slikar svoj dolg (or Painter, Do You Know Your Duty in English), which was famous for its spatial paintings – a novelty on the art scene of the time.
Srečko Kosovel is considered one of the greatest Slovenian avant-garde poets from the beginning of the 20th century. Although he died at a very young age, when he was only 22 years old, he left behind an outstanding body of work. We visited his place of birth in the Karst region.
The Škocjan Caves are considered to be a truly special Karst phenomenon. After more than a hundred years, the Hanke Canal was reopened in this largest underground canyon in the world. This is in fact the path that the first visitors to the caves once walked. The Canal is only suitable for those who are not afraid of heights and are physically fit enough to undertake such a task.
Bohinj is considered the green oasis of the Triglav National Park. In this area, many traditional skills and distinctive local products, which have been present here for centuries, continue to develop and are now advertised under the Bohinjsko or From Bohinj brand.
The emerald Soča river is an exceptional natural gem in the Alpine world of Slovenia, whose visitors are always amazed by the river’s characteristic green-blue hues, its rapids and its pools. We visited the famous historic bridges that stretch over this beautiful river.

Tisoč sveč lahko prižgemo z eno sveč, pa se njen plamen zato ne zmanjša. Tudi sreče ni nikoli manj, če jo delimo. "Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen."(Ps 118,22)
Razmišlja Davorin Buher

Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove.
V zadnji pomladni oddaji Ambienti se ozremo po vrtovih in domovih te pomladi, pokažemo pravljično mansardo v stari Ljubljani in neponovljiv biser alpske arhitekture, prenovljeno domačijo na Jezerskem.

Pepa in Jure sta na obisku v pisarni očija pujsa. Tam delata tudi gospod Zajec in gospa Muca. Gospod Zajec se ukvarja s številkami, gospa Muca riše na računalnik, delo očija pujsa pa je ... zapleteno.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič.
Mario bo tokrat gostil Gašperja Kisovca iz Ljubljane. Po poklicu je pravnik tik pred pravosodnim izpitom. Gospodarsko in civilno pravo sta področji, ki ga najbolj zanimata. Prosti čas rad preživlja aktivno, igra nogomet, badminton, smuča, z dekletom pa se rad zavrti v latinskoameriških in standardnih plesih. Na poti proti vrhu mu bo v pomoč prijatelj in sošolec Zoran Škrbin.
En tekmovalec v bitki s časom, dvanajst vprašanj na poti do visoke denarne nagrade, sedem jokerjev za srečo in eno pravilo: ni umika! Le znanje, strategija in sreča vodijo do vrha. A kako na njem ostati?

Kreg in ravs v slovenski politiki se nadaljujeta, mi pri Kaj dogaja pa iščemo rešitve in možnosti mediacije. Admir Pričko je svoje napore usmeril v reševanje glasbene industrije, njegove napore pa bo pokomentiral raper EMKEJ, ki bo naš osrednji gost. Na Mali terasi pa MZK Sektor, plesnim hitom o kulturi.

Dokumentarna pripoved o eni najvplivnejših žensk na svetu, britanski kraljici Elizabeti II.: njeno izjemno življenje vse od mladosti, nepričakovanega odstopa strica Edvarda VIII. in kronanja njenega očeta za kralja Jurija VI. Kraljica Elizabeta II. je vlogo sodobnega vladarja opredelila na novo, britansko kraljevsko družino in državljane pa uspešno popeljala skozi izzive povojne obnove države, dekolonizacije, reševanja sporov v Južni Afriki, na Severnem Irskem in Falklandskih otokih ter težke dni ob smrti princese Diane.

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Globoko osebna, z glasbo prežeta zgodba o nemogoči ljubezni v nemogočih časih je bila v Cannesu leta 2018 nagrajena z zlato palmo za najboljšo režijo.

Wiktor in Zula se srečata leta 1949 med ruševinami povojne Poljske. On, izobražen glasbenik, po podeželju išče kandidate za folklorno skupino, ki deluje pod pokroviteljstvom države, ona je mlada pevka, ki ga očara s temperamentom in samosvojo držo. Čeprav se zdi, da si nista usojena, ne moreta živeti drug brez drugega. Njuni burni romanci sledimo iz Poljske v vzhodni Berlin, Jugoslavijo in pariške jazzovske klube petdesetih let.
Film oskarjevca Pawła Pawlikowskega (Ida) je posvečen režiserjevima staršema in navdihnjen z njuno življenjsko zgodbo.

Leto produkcije: 2018
Država: koprodukcija
Žanr: drama
Režija: Paweł Pawlikowski
Scenarij: Paweł Pawlikowski, Janusz Głowacki, Piotr Borkowski
Igrajo: Joanna Kulig, Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Kulesza, Cèdric Kahn

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.