UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Oddaja Dobro jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
V ponedeljkovi oddaji vas pozdravimo z aktualnimi novicami in temo tedna, o kateri se trenutno največ govori – tokrat bomo govorili o vračanju čisto vseh učencev v šole. Zaključek šolskega leta je pred vrati in šolarji ga bodo pričakali v svojih šolah in v družbi sošolcev. Svetujemo o nakupu rabljenega vozila - na kaj moramo biti pozorni, da ne spregledamo katere od skritih napak? Drugo uro posvečamo zdravju, tokrat bo v ospredju občutljivost na gluten. Dr. Orel svetuje, kaj lahko naredimo, da omilimo posledice in kje vse se skriva gluten. Seveda ne bodo manjkali niti vrtni nasveti. Dobro jutro in vse bo dobro!

Kako razumeti, da smo zboleli za rakom? In zakaj smo zboleli prav mi? Ali to pomeni smrt? Težko je razumeti, da bolezen izvira iz naših celic oz. da je rakava celica sprevržena različica našega normalnega jaza, kot je pomenljivo zapisal Nobelov nagrajenec Harold E. Varmus leta 1989. Ob diagnozi se prebudijo hude stiske in strah pred smrtjo. Morda tudi želja, da bi poiskali dodatno zdravljenje, dodatne metode. Seveda je vsak posameznik zgodba zase, in v filmu so z nami svoje zgodbe delili Mojca Senčar, ki se ji je bolezen ponovila, Jaka Jakopič, nekdanji poklicni nogometaš, ki je zbolel v mladih letih in odigral novo tekmo v življenju na drugačnem igrišču, ter Jože Stopar, ki bolezen premaguje z novo metodo – elektrokemoterapijo, ki je plod dela slovenskih raziskovalcev. Vsi trije nas v filmu veliko naučijo o ljubezni do življenja, bolezni navkljub. Vzporedno z osebnimi zgodbami v filmu raka predstavijo tudi številni strokovnjaki multidisciplinarnega tima in razložijo pomen kirurškega zdravljenja, radioterapije, sistemskega zdravljenja ter pomen ambulante za onkološko genetsko svetovanje.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema

Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani.
Miniatura: Varuh preteklosti osvetljuje manj poznano, a še kako pomembno delo Antona Aškerca.

Španski slikar Francisco de Goya se je rodil 30. marca 1746 v Fuendetodosu, umrl pa 16. aprila 1828 v Bordeauxu. Njegovo življenje sta usodno zaznamovala bolezen in nemirno družbeno dogajanje. Obvladal je vse slikarske tehnike in bil zelo plodovit umetnik. Znan je po svojih portretih plemenitašev in cerkvenih poslikavah, od vseh njegovih del pa najbolj izstopajo ciklusi jedkanic. Zakaj je Goya po več kot dveh stoletjih še vedno aktualen, bo skušal odgovoriti tokratni del serije o velikih slikarjih.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Družina se veseli novega doma v Clearwaterju. Toda ko se vrnejo, ugotovijo, da Dup ni naredil nič, hiša pa je v razsulu. Liv se razveseli Thaba, toda ta je nenavadno zadržan. Izkaže se, da dela za Afrispec in ogorčena Liv ga pusti. Dupa trpinči misel na Peetersovo smrt in ko ga začne zasledovati jastreb, pomisli, da ga preganja njegov duh. Na posestvo pride Mabaso, ki preiskuje Peetersovo smrt, in Dup končno pove Dannyju, da ga je zakopal, ker je mislil, da ga je ubil on. Skupaj se odločita, da mora to za vsako ceno ostati skrivnost.

Dokumentarna oddaja sledi razcvetu Vladivostoka, novega ruskega okna v svet. To nekoč tesno zaprto mesto, ki je od Moskve oddaljeno kar 10 000 kilometrov in leži tako rekoč na pragu Kitajske in Severne Koreje, je danes največja pomorska vojaška baza na Daljnem vzhodu. V mestu z evropskim pridihom se radi mudijo ruski oligarhi, množijo se igralnice, kjer svojo srečo redno preskušajo kitajski bogataši. A drugi obraz Vladivostoka je še vedno obraz bede.

Hyacinth poišče Richardu konjička: snemanje z videokamero, ki jo je dobil za predčasno upokojitev. Nato se sinu Sheridanu, sosedom in Nugentovi baha, da je njen mož režiser. Nugentovo vse skupaj zelo zanima, Hyacinth pa bi rada na vse naredila vtis. Njeni načrti padejo v vodo, ko se Onslowu pred njeno hišo pokvari avto, Richard pa se vrne s snemanja v policijskem spremstvu.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje.

V epizodi, ki sta jo režirala Safia Kessas in Mathieu Neuprez, spremljamo Mubaraka in njegovo prizadevanje za pravico do azila v Belgiji. Mubaraku pomaga Danielle, ki je ena od 15.000 prostovoljcev državljanske platforme za podporo beguncem. Nesebično sprejme Mubaraka in druge, da bi jim pomagala in jih potolažila s toplino doma. Članom njene družine pa se včasih zdi, da je nanje pozabila. Sprejemanje beguncev je izkušnja, ki vas bo za vedno spremenila.

Začne se zjutraj, ko vam zazvoni budilka, in namesto da bi vstali, pritisnete gumb za dremež. Nadaljuje se, ko pridete v službo: preden se zakopljete v delo, spijete kavo, preberete zadnje novice in preverite objave na družbenih omrežjih. Popoldne pa obsedite pred televizorjem, čeprav ste si obljubili, da se boste več gibali. Se prepoznate v opisu? Takšno početje ima ime, pravimo mu prokrastinacija. O tem, zakaj odlašamo, s čim odlašamo in ali se lahko odlašanja odvadimo, v oddaji Na kratko z antropologinjo, psihologinjo, psihiatrom in ekonomistom.

Vse kaže, da bo deževalo, zato Malčki poiščejo zavetje. Klobučnik se gre gugat in Švigec ga opozori, naj se primerno obleče. Klobučnik opozorila ne upošteva. Igra se v dežju in začne kihati. Ko se pokaže sonce, ga zebe, zato si nadene pulover. Kmalu mu je tako vroče, da se začne potiti. Vročino ima. Morda je staknil prehlad. V vsakem vremenu se je treba primerno obleči, mu reče Švigec. S Piščkom se igrajo, kako izbrati vremenu primerno obleko. Klobučnika je izučilo: Naslednjič bom razmislil, kako se obleči, jutri pa bom raje ostal doma, da pozdravim prehlad.

Ajda ima velik zaklad. Počen lonček. Čeprav v njem ni lesketajočih zlatnikov, je zanjo neprecenljiv. Tudi knjige Čebelice, ki jih Borček želi prebrati, so neprecenljive, polne čudovitih zgodb in brezmejne domišljije. Če to ni pravi knjižni zaklad!
Potovati z zgodbami je čudovito, kajne? Sta se Ajda in Bor že odločila, katero knjižico bosta prebrala? … Morda nam tale o Pujsku in uri pove kaj lepega o prijateljstvu in drobnih zakladih v življenju. Poglejmo!

Anita Leskovec, Pujsek in ura

Bere in pripoveduje: Ajda Smrekar

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Posledice ukrepov v šolstvu. Maske, naša nova realnost? Mediji v službi ... Veselje do življenja. Kruh naš vsakdanji.

V tokratni oddaji o tem, kako je videti epidemiološka slika Slovenije iz Evrope in zakaj se tako zapleta pri odpiranju meja. Gostimo evropska poslanca: Ljudmilo Novak & Milana Brgleza.
V prispevku o izrekanju denarnih kazni protestnikom in vprašanju njihove legalnosti.
Govorili bomo še o našem odnosu do narave, pa tudi o tem, kakšne oblike družbeno-političnega sistema se lahko izoblikujejo po krizi. 
Ob koncu pa še o postopkih premeščanja starejših v bolnišnice med krizo koronavirusa.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

»Narod brez svojega arhivskega filmskega spomina ni vreden, da je narod,« je nekoč dejal Silvan Furlan, ustanovitelj in prvi direktor Slovenske kinoteke, spiritus movens snovanja kulturne politike na področju filma v času po osamosvojitvi Slovenije. Ob 15-letnici njegove smrti se spominjamo njegovih dosežkov, predvsem vzpostavitve slovenske filmske infrastrukture, od filmske zakonodaje do Slovenske kinoteke in Kinodvora ter Muzeja filmskih igralcev v Divači do senzibiliziranja slovenske javnosti za filmsko omiko.

Voditeljica: Mateja Valentinčič
Režiser: Slavko Hren

Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja pod taktirko uveljavljenega ruskega dirigenta Daniela Raiskina. Pod njegovo taktirko bo orkester predstavil Suito za orkester št. 3 v G-duru, op. 55 Petra Iljiča Čajkovskega.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.