Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
Naj se tudi četrtek začne v naši družbi! David Urankar bo skupaj s Sašom Šketo poskrbel za zdrav zajtrk in z Agencijo za varnost prometa za varnost na cesti. Ljubica Mlinar se bo oglasila iz Arboretuma Volčji Potok, v drugi uri jutranjega druženja pa se bo Davidu pridružila Špela Močnik. V Žajfnici vas bosta spraševala, kje in kako boste unovčili turistične bone. Pogovarjala se bosta z državnim sekretarjem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simonom Zajcem, Ano Savšek iz Slovenske turistične organizacije in z direktorjem Turizma Bohinj Klemnom Langusom.

Pretresljiva pričevanja danes odraslih ljudi, ki so bili med II svetovno vojno otroci, najobčutljivejše žrtve vojne. Starši so jih morali zavoljo njihovega preživetja predati v skrb drugih družin (ki so, kot lepo povejo v zgodbi – bili pravi heroji!). Čutno, avtorsko zaznamovano, pospremljeno z bližnjimi kadri potezno pripovednih obrazov in umetniškimi, a skromnimi igranimi sekvencami.

Če ste mislili, da so jetrca in pire krompir lahko le opoldanska malica v lokalni menzi, ste se motili. Kuharski šef bo jetrca pripravil v prav posebnem vinskem fondu, poleg bo postregel čisto pravi francoski pire krompir, povrh pa bodo hrustali mandlji in čips iz slanine. Dober tek na kubik!

Vrtičkarjem že spet grozi nova katastrofa: umakniti se bodo morali mega počivališču v alpskem stilu na avtocesti. Pupa je takoj v akciji, Polkovniku pa sodelovanje prepreči grozeča nevarnost iz Nemčije: v rodni dom se vrača žena Alenka. Nasploh se živahno zapleta z zakoni in porokami: doma Antea oznani svojo poroko, Živa pa Zdravka zaman prepričuje, da njene jutranje slabosti niso posledica vnetega slepiča.

Polkovnikovo domače ozemlje je zasedla njegova žena Alenka s pianinom. To ga požene v krčmo Nina-nana, kjer si priveže dušo in izve, kdo je krivec za projekt »bencinski servis«. Miha in Tinka prodajata svoji umetniški dušici propagandnemu stroju potrošniške družbe. Žal brez uspeha.
Maščevalni načrt zoper idejnega vodjo kriminalnega projekta avtoceste je pripravljen, Pupa je znova glavna »na barikadah«. Zdravko pa začenja družinsko rizično nosečnost ves sam - z dvojnim viskijem.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Max se prvič, odkar je nastopil službo, sestane z dekanom, ki je nezadovoljen z njegovim delom in ga hoče pri priči odpustiti. V bolnišnico pripeljejo zmedenega moškega, ki so ga našli na pokopališču, kjer je odkopaval grob. Bolnišnico si pride ogledat vdova bogatega poslovneža, ki se mora odločiti, kateri ustanovi bo namenila deset milijonov dolarjev iz moževe zapuščine. Dr. Bloomova na urgenci sprejme visoko nosečo zapornico z življenjsko nevarnim zapletom …

Mlada hasidska rabina s svojima družinama potujeta po prostranstvih Avstralije in v odročnih krajih iščeta tako imenovane izgubljene Jude, da bi jih povezala z njihovimi pozabljenimi koreninami in judovsko zapuščino. Med sprehodi po odmaknjenih krajih naključne mimoidoče sprašujeta, ali morda v bližini živi kak Jud. Barvita, razposajena in precej neverjetna pripoved s poti priča o eni izmed osnovnih potreb mnogih ljudi – pripadati skupnosti.

Hyacinth na grozo moža in sosedov organizira "obrežni piknik s fluvialnim razvedrilom". Udeležita se ga tudi Emmet in vikar, čeprav sta se trdno odločila, da bosta zavrnila povabilo. Hyacinthine skrbno pripravljene načrte pokvarijo delavci, ki na izbrano mesto za piknik odložijo rečni mulj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Matične celice so vrelec mladosti. Vsaka dva tedna nadomestijo odmrle kožne celice in ustvarijo nove rdeče in bele krvne celice. Znajo izdelati kopijo sebe, se torej obnoviti. Znajo pa se tudi spremeniti v druge vrste celic, in to kadarkoli. Zato smo pričakovali, da bomo z njimi pozdravili skoraj vse. Kaj nam je uspelo? Trenutno poteka na tisoče kliničnih raziskav, v katerih znanstveniki preverjajo učinkovitost matičnih celic iz različnih virov za različne bolezni, tudi za koronavirusno bolezen 19. Ob 10. obletnici oddaje Ugriznimo znanost se bomo še zadnjič ozrli in pogledali, kako so v tem času napredovale raziskave in uporaba matičnih celic.

Tako kot spremembe v družbi narekujejo in oblikujejo nove realnosti, tako se rojevajo in zamirajo tudi besede. Nekatere nove besede ali besedne zveze lahko prihajajo k nam iz tujih jezikov, danes najpogosteje iz angleščine, druge pa oblikujemo sami iz lastnega jezika. Nove besede se pojavijo predvsem takrat, ko se pokaže potreba po poimenovanju novega pojava, pogostost in razširjenost rabe pa je tista, ki nam pokaže, ali se bodo določene besede uveljavile, obdržale ali zamrle.

Živa si izmisli novo igro. Zbirala bo po eno od vsega na svetu. Ko hoče svoji zbirki dodati metuljčka, pa vendarle spozna, da je nekatere stvari bolje pustiti, kjer so.

Mandi in Pipi spuščata zmaja. Takrat mimo prileti štorklja in zaradi njega strmoglavi na tla. Poškodovana je in ne more za svojo jato. Mandi in Pipi skleneta, da jo bosta spremila v tople kraje.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V zadnji Tarči sezone še en vpogled v potek nakupov zaščitne opreme. Z ustvarjalci oddaje o tem, kako so prišli do Ivana Galeta in zakaj je prvič nastopil v naši oddaji, v katero sta prihod najprej potrdila in nato odpovedala ministra Tonin in Počivalšek. Koliko mask, ventilatorjev in druge opreme imamo v skladiščih in bolnišnicah po koncu epidemije?

V Globusu o novinarstvu v času pandemije. Kako je boj z virusom vplival na novinarsko delo, kako mediji pomagajo v boju proti virusu in zakaj so nekateri pandemijo izkoristili za boj s sedmo silo?

V Točki preloma o razlogih za zamenjavo na čelu SURS-a in o pomembnosti podatkov, s katerimi razpolaga. In še: kako zadovoljno je gospodarstvo s protikoronskimi ukrepi in koliko je država doslej že namenila za blažitev posledic epidemije?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Vidni akterji protivladnih protestov, ki v Sloveniji potekajo že dva meseca, so tudi umetniki. V zadnjem Osmem dnevu te sezone boste videli, kako umetniki različnih generacij razumejo proteste kot prizorišče nastajanja nove umetnosti in zakaj menijo, da lahko tudi umetniške geste prispevajo k spreminjanju družbe in politične pokrajine. Idealizirana podoba Pirana z razglednic ne pove nič o dejanskem stanju kulturnega spomenika in porušenem razmerju med uravnoteženo grajenim in naravnim prostorom. Opozorili bodo, da je Piran še eno obalno mesto brez Občinskega prostorskega načrta in da snovalci celovite prenove ne smejo zaobiti stroke. Pred podelitvijo nagrade Kresnik za najboljši roman bodo predstavili vseh pet finalistov: V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja, Ivana pred morjem Veronike Simoniti, Izvirnik Jiržija Kočice, Sonce Petovione Branka Cestnika in Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik. Spomnili se bodo nedavno umrlega konceptualnega umetnika Christa, znanega po umetniškem oblačenju velikih arhitekturnih del, naprimer berlinskega Reichstaga ali pariškega mostu Pont-Neuf. Ob ponatisu legendarnega diskografskega prvenca Pankrtov Dolgcajt izpred 40-ih let bodo s članom pionirske punkerske skupine Buzzcocks Steveom Diggleom osvetlili korenine te uporniške zvrsti glasbe, ki so pognale v Manchestru.

Voditeljica: Polona Balantič

Hannah Arendt, nemška judovska filozofinja, je v 60-ih letih prejšnjega stoletja povzročila vihar s skovanko »banalnost zla«, ki jo je uporabila v zvezi z nacističnim zlom. Tudi njeno zasebno življenje je bilo kontroverzno zaradi zveze z nemškim filozofom in podpornikom nacistov Martinom Heideggerjem. Hannah Arendt je pisala in se borila proti odprtim ranam modernih časov. Njeno poznavanje narave zla, zavzemanje za begunce in zavest o nevarnostih katerekoli ideologije so danes relevantnejši kot kdajkoli prej, prav tako tudi globoko humanistično sporočilo v jedru njenega razmišljanja. Dokumentarna oddaja je njen portret. Potujemo v kraje, kjer je živela, delala, ljubila in bila izdana. Vsebuje veliko prvovrstnega arhivskega gradiva in odlično analizo viharjev 20. stoletja.

Matične celice so vrelec mladosti. Vsaka dva tedna nadomestijo odmrle kožne celice in ustvarijo nove rdeče in bele krvne celice. Znajo izdelati kopijo sebe, se torej obnoviti. Znajo pa se tudi spremeniti v druge vrste celic, in to kadarkoli. Zato smo pričakovali, da bomo z njimi pozdravili skoraj vse. Kaj nam je uspelo? Trenutno poteka na tisoče kliničnih raziskav, v katerih znanstveniki preverjajo učinkovitost matičnih celic iz različnih virov za različne bolezni, tudi za koronavirusno bolezen 19. Ob 10. obletnici oddaje Ugriznimo znanost se bomo še zadnjič ozrli in pogledali, kako so v tem času napredovale raziskave in uporaba matičnih celic.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.